Šatur (ven.: Шату́ра) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Se om Šaturan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2017 keväz'kud — rajonan) da kaikiš suremb lidn kahtespäi.

Šatur
Шатура
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 37,294 ristitud
Pind 36 km²
Šatur Шатура
Telefonkod +7−49 645-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Lidnan tahond mainitase Vasilii I-ruhtinasen kirjeižiš vl 1417 i 1423 kuti Šatur-tahond (ven.: Ша́тур), se eziauguine nimen toižend kaičese Šatur-žilon (ven. Шатур) nimituses 15 km suvipäivlaskmha lidnaspäi. Ende pened küläd oliba Šaturan järviden randpolel. Vl 1919 zavodihe vaumičendad sauvomha Šaturan GRES:ad varatoitmaha Moskvad elektrusel, panihe žiloid: Šaturstroi, Šaturtorf, Must järv (ven. Чёрное Озеро). Kaikenaigaine GRES om saudud vll 1923−1925, radoi sijaližel turbhal.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud GRES:an sauvojiden žiloiden ühtištusel Šatur-radnikžilho vn 1928 semendkus. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1936 17. päiväl sulakud. GRES:an vägevuz ližadui vidhe kerdha koumen uden blokan sauvondan jäl'ghe vll 1966−1972. Vspäi 1989 GRES radab londuseližel gazal. Mülütihe lidnanvuittušt Kerv-žilod (ven.: Керва) lidnha vl 2004.

Šatur šingotase Šaturan GRES:al (elektruz i lämuzenergii), järedal mebel'kombinatal[1], mebel'kerthen edheotandal, mugažo Venäman Tedoakademijan lazeroiden da informacižtehnologijoiden tedoinstitut, i korktoiden lämuden fizikan institutan filial ratas lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Meščoran alangištos, 124 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Šaturan viž järved levitasoiš pohjoižhe lidnaspäi, kahten järven randad mülüdas lidnha: Pühäjärv (ven.: Святое озеро) i Muromanjärv. Rujopoligon radab suvhe lidnfartaloišpäi. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 122 km päivlaskmha avtoteidme. Lähembaine lidn om Rošal' 21 km pohjoižpäivnouzmha orhal.

Šatur-raudtestancii radab lidnan päivlaskmas vspäi 1924 «Moskv (Kazanin päraudtestancii) — Murom»-keskustal.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 15 122 eläjad, vl 1959 — 19 629 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 32 885 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) nell' ühesandest. Kaik 33 222 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb ristitišt om enamba 30 tuhad eläjid vspäi 1989 (33 412 rist. vl 2016, 38 230 rist. vl 2021).

Rahvahad (2010): venälaižed — 95,6 %, toižed rahvahad — 4,4 %.

Ortodoksižen hristanuskondan viž pühäpertid[2] oma saudud da avaitud lidnas: nell' jumalanpertid i časoun'.

Šaturan energetine tehnikum[3] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Šaturan meblin kompanijan sait (shatura.com). (ven.)
  2. Šaturan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Šaturan energetižen tehnikuman sait (шэт.рф). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk