Domodedovo (lidn)


Domodedovo (ven.: Домоде́дово) om Venäman lidn da transporttesol'm Moskvan agjan keskuzpalan suves. Se om agjan kümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Domodedovon lidnümbrikon administrativine keskuz (edel 2005. vot — rajonan).

Domodedovo
Домодедово
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019-01-01) 133,528 ristitud
Pind 159,27 km²
Domodedovo Домодедово
Telefonkod +7−49 679-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud vl 1900 kuti žilo udenno raudtestancijanno «Moskv — Pavelec»-raudtel, nimitihe olnuden vides kilometras päivlaskmha Domodedovo-žilon mödhe (229 rist. vl 2010, mainitase vspäi 1401). Oli saudud tegimid i žiloid niidenno, kezaküläpertid. Kätihe radnikžiloks vl 1938. Suren sodan aigan žilo alastui bombardiruindale vn 1941 heinkus-kül'mkus. Sai lidnan statusad vn 1947 12. päiväl keväz'kud. Sauvoškanzihe Domodedovo-lendimportad lidnan päivnouzmas vl 1962, radab vspäi 1964. Lidn oli Domodedovon rajonan keskuseks vspäi 1969, sil-žo aigal oli alištunu agjan tobmudele oikti.

Domodedovo šingotase mašinansauvomižen tegimil (kondicionerad, tehnologine blok i kivivoin da gazan sarakon täht), sauvondmaterialiden pästandal (raudbetontegesed, profil'lava, metalline katuz, metalline saiding), rahvahidenkeskeižen lendimportan holitišil, mugažo mebel'fabrik radab lidnas. Venäman valdkundaline fil'mfond kaičese lidnan suves.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižes, vanoikahas tahondas, penen Rožaik-jogen randal (ven.: Рожайка 51 km pitte, Moskvanjogen oigedpol'ne bassein), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Domodedovo vedase 26 km pohjoižespäi suvhe pidust' raudted i kogoneb nelläs erigoittud palaspäi (vspäi 2004): päpala pohjoižes, Aviacionnii, Vauktad Pachad (ven.: Белые Столбы), Baribino. Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 16 km pohjoižhe orhal, avtotel vai raudtel. Toižed lähembaižed lidnad oma Podol'sk 10 km päivlaskmha orhal, Vidnoje 10 km pohjoižhe orhal i kaikil teil.

Domodedovo-raudtestancii radab lidnan päpalan päivnouzmas vspäi 1900. Raudte mäneb rahvahidenkeskeižhe Domodedovo-lendimporthasai (DME / ДМД, 29,4 mln passažiroid vl 2018) vspäi 1966. Aeroekspress ühtenzoitab necidä kahtent surtte Venäman lendimportad Moskvan Pavelecan päraudtestancijanke vspäi 2002, seižuteseta lidnan eländfartaloiš. «Don»-avtoten (M4-trassan) maksline pala ümbärdab lidnan päpalad päivnouzmaspäi vspäi 2016.

Lidn jagase kahesaks mikrorajonaks vspäi 2007 administrativižen käskön mödhe: Keskuzline, Suvine (ende Družb), Päivlaskmaine, Pohjoine, Aviacionnii, Vauktad Pachad, Baribino, Vosträkovo.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 žilon ristitišt oli 8 684 eläjad, vl 1959 lidnan — 27 686 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 96 145 ristitud, lidnümbrikon koume nelländest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan Venäman Kaikiden Pühämehiden päjumalanpert' (om saudud vl 1997), viž jumalanpertid i časoun'[1] oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,0%, ukrainalaižed — 1,9%, armenijalaižed — 1,2%, totarlaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 3,9%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma «Moskovii»-kolledž[2] i Moskvan üläopendusen aluzkundoiden severz'-se filialid.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Domodedovon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. «Moskovii»-kolledžan sait (колледжмосковия.рф). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk