Litkarino
Litkarino (ven.: Лытка́рино) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om Moskvan suvipäivnouzmaine ezilidn.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2023) | 66,079 ristitud |
Pind | 17,29 km² |
Pämez' | Konstantin Kravcov (kül'mku 2020—) |
Telefonkod | +7−495-xxx-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaŽilo alištui Moskvan Kremlin Čudon jumalankodin (ei ole kaičenus) tobmudele 15.-17. voz'sadoil. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan jumalankodin vn 1429 kirjeižes kuti Litkorino-žilo. Saihe vauktad kived žilonno. Vspäi 1939 oli lidnanvuiččen žilon statusanke. Ühtištadihe lähižidenke žiloidenke da külidenke aigan mändes. Vl 1957 lidnanvuitte žilo sai lidnan statusad. Genplanan mödhe lidnan ristitišt voib ližatas 150 tuhazesai eläjid.
Litkarino šingotase aviasauvomižen tegimil (likutimed), ladimensauvomižen tedoinstitutal[1] (atomreaktorad), sauvondmaterialiden pästandal (sendvičpaneliden tegim, «Starateli»-sauvondsegoitused), optižen stöklan järedal tegimel[2] (kvarcletken sijaližel torhudel, optižed ladimed mugažo), karakatoiden edheotandal i sömkombinatal. «Avantaž»-datakeskuz radab lidnas.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase Moskv-jogen hural randal, vedase kümne kilometrad pidust' sidä, 150 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om kuz' kilometrad lodeheze. Toižed lähembaižed lidnad oma Kotel'niki i Lüberci (raudtestancii) vides kilometras pohjoižhe, Žukovskii 12 km päivnouzmha, Vidnoje 14 km suvipäivlaskmha, Dzeržinskii üks' kilometr lodeheze.
Vspäi 1947 raudte om saudud lidnas, se om vaiše jüguiden täht. Turaevo-jüguport om saudud Moskvanjogen randal. Lidn ühtenzoitase ehtatimel vodes läbi (laivad il'mpölusel) Moskvan oiktanke randanke.
Tobmuz
vajehtaLitkarino om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.
Lidnümbrikon pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline lidnan Administracijan pämez' om Jevgenii Serögin (keväz'ku 2010 — kül'mku 2020). Lidnümbrikon Deputatoiden nevondkundan ezimez' om hän-žo, Jevgenii Serögin, vn 2020 redukuspäi. Edeline nevondkundan ezimez' om Vasilii Deräbin (kül'mku 2016 — reduku 2020).
Eläjad
vajehtaVl 1939 žilon ristitišt oli 6 366 eläjad, vl 1959 lidnan — 25 145 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 55 237 ristitud. Kaik 57 565 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', uz' järed pertišt projektiruiše.
Rahvahad (2010): venälaižed — 93,2 %, ukrainalaižed — 1,4 %, toižed rahvahad — 5,4 %.
Ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid[3] oma kaičenus lidnas, niiden kesken üks' pühäpert' om vanhuskolaižiden.
Litkarinon tehmištoliž-gumanitarine kolledž[4] (Dubnan universitetan filial) om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Galerei
vajehta-
«Petrovskoje»-usadiban päine sauvuz (2012)
-
Jumalanmaman sündundan pühäpert' (vanhuskolaižed, 1905−1907), vn 2016 nägu
-
Volkuš-järv i kar'jer Tomilinon puištos vl 2008
-
«Mir»-kul'turkeskuz pätorgul
-
Turaevo-port vl 2010
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaLitkarino Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||