Noginsk (ven.: Ноги́нск, edel 1930. vot oli Bogorodsk, ven. Богоро́дск) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Se om Bogorodskan lidnümbrikon (edel vn 2018 kezakud — Noginskan rajonan) administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn koumespäi.

Noginsk
Ногинск
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 102,205 ristitud
Pind 52,09 km²
Noginsk Ногинск
Telefonkod +7−49 651-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunkt mainitase kirjutadud purktiš vspäi 1389, nimed oliba Rogož, Vanh Rogožan Jam (ven.: Рогож (Рогожа, Рогожи), Старый Рогожский Ям). Rogož-žilo sai makundan lidnan statusad vn 1781 5. (16.) redukud Bogorodsk-nimitusenke Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe. Vspäi 1825 äi tekstil'fabrikoid (šuuk, bumag) oli saudud da radoi lidnas ümbrištonke, se oli Moskvan gubernijan kaikiš enamba elänzoittud makund 19. voz'sadal. Udesnimitihe lidnad i stancijad nügüdläižikš vn 1930 vilukus Viktor Nogin-bol'ševikan (1878−1924) kanzannimen mödhe. Gluhovon bumagkanghiden kombinat radoi vhesai 1990.

Noginsk šingotase mašinansauvomižel (poltuzapparatur, tagondtegesed, katilsijiden, elektronine i konditerine mašiništ), ladimensauvomižel (defektoskopad i produkcijan ladun kontrolin sistemad, pjezoelektroladimed, ladimed sodašlibakoiden täht), sauvondmaterialiden pästandal (betontegim, sauvondsegoitusiden tegim, katuzmaterialad, tegesed erazvuiččiš londuseližiš kivišpäi, keramine tegim, tegesed sauvondporcellanaspäi), sömtegimištol (leibänkombinat, vilunkombinat, maidtegim, lihanümbriradai tegim, kalaedheotand), meblin i interjeran kahesal edheotandal, mugažo radsobiden omblendfabrik i tekstilin edheotand, «Oriflame»-kosmetikan tegim ratas lidnas. Noginskan eläjiden nelländez radab Moskvas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalan pohjoižes. Meššoran alangišton lodehližel röunal, Kläz'm-jogen üläjoksmusen randoil (ven.: Кля́зьма 686 km pitte, Okan hura ližajogi), 145 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 35 km päivlaskmha. Lähembaine lidn om Elektrostal' ühtes kilometras suvhe.

Noginsk-raudtestancii radab lidnas vspäi 1885. Sen ližaks, Zaharovo-platform radab. Stancii ühtenzoitase Černogolovk-lidnanke, se sarak om vaiše jüguiden täht. «Volg»-avtote (M7-trass) i Moskvan agjan pen' avtorengaz (A107-trass) ristikoitas lidnas.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 81 004 eläjad, vl 1959 — 94 522 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 100 072 ristutud. Otab lidnümbrikon ristitišton läz pol't. Kaikiš suremb ristitišt oli 120..123 tuhad eläjid vll 1982−1994 (123 020 rist. vl 1989), vhesai 2010 lugetihe severziden-se sodalidnuziden ristitištod lidnan palaks, se oli läz 15 tuhad eläjid.

Rahvahad (2010): venälaižed — 93,8 %, ukrainalaižed — 1,5 %, totarlaižed — 1,2 %, armenijalaižed — 1,1 %, toižed rahvahad — 2,4 %.

Ortodoksižen hristanuskondan seičemetoštkümne pühäpertid[1] oma saudud lidnas: Jumalannägundan päjumalanpert' (1876), ühesa jumalanpertid i seičeme časounäd. Islaman päjumalanpert' om avaitud.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Noginskan kolledž[2], Moskvan agjan medkolledžan nomer 1 Noginskan filial[3], üläopendusen aluzkundoiden nell' filialad.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Noginskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Noginskan kolledžan sait (nogkolledzh.ru). (ven.)
  3. Noginskan filial Moskvan agjan medkolledžan nomer 1 momk.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk