Možaisk
Možaisk (ven.: Можа́йск) om Venäman lidn Moskvan agjan suvipäivlaskmas. Se om Možaiskan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2018 uhokud — rajonan). Om «sodahoštusen lidn»-arvonke vspäi 2012.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020) | 30,066 ristitud |
Pind | 17,8 km² |
Telefonkod | +7−49 638-x-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš vl 1231, todesižeks lidnaks — vl 1277. Ei olend muretud mongoližen londan aigan. Možaiskan Kremlin erased palad oma olmas tämbäi-ki: maine pudotez, kaks' päjumalanpertid, puhtaz järv. Oli Možaiskan ruhtinazkundan (1277−1493) pälidnaks. Nimituz libub penes Možaik-jogespäi, litv.: mažoji «pen'». Kaik 16 ortodoksižen hristanuskondan jumalankodid oli olmas lidnas 16. voz'sadal: mehiden kümne i naižiden kuz', om kaičenus vaiše Lužeckii-mez'jumalankodi (aluz vl 1408). Kümnetuhaine lidn tuli lanktushe vll 1566−1614 kahten pošavan i Torokaigan londoiden tagut, vaiše 1 % ristituid jäi elegiš. Udessündutihe hilläšti vn 1618 Možaiskan toran jäl'ghe. Borodinon tora tegihe kümnes kilometras päivlaskmha lidnaspäi vn 1812 Tatanmaižen sodan aigan.
Možaisk šingotase sauvondmašiništon, sauvondkaluišton i instrumentan tehmižel, sauvondmaterialiden pästandal (mecanümbriradai kombinat, raudbeton, gazbeton), poligrafkombinatal, mašinansauvomižel (vilugoitimed, torvveimiden armatur, elektromašinad), sömtegimištol (maidtegim, leibänkombinat, jomiden edheotand), mugažo omblendedheotand i medicinižen instrumentan tegim ratas lidnas.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase lidnümbrikon päivnouzmas, Moskv-jogen oiktal randal (ven.: Москва 473 km pitte, Volgan oigedpol'ne bassein), Gžatskan alangos, 210 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, kaikiš suremb korktuz om 228 metrad. Pit'k i kaid Možaiskan vezivaradim (30,7 km²) om saudud ülezjogen lodeheze lidnaspäi vll 1960−1962.
Možaisk-raudtestancii radab lidnan suvipalas «Moskv — Smolensk»-keskustal vspäi 1870. «Vaugedvenäma»-avtote (M1-trass) ümbärdab lidnad kahtes kilometras suvespäi. Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 90 km päivnouzmha orhal, avtotel vai raudtel. Lähembaine lidn om Ruz 24 km pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha orhal vai 29 km avtotedme.
Eläjad
vajehtaVl 1897 lidnan ristitišt oli 3 195 eläjad, vl 1939 — 11 752 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 31 363 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) koume seičemendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om 29..31 tuhad eläjid vspäi 1989 (31 500 rist. vll 2003−2005).
Ortodoksižen hristanuskondan ühesa pühäpertid[1] oma kaičenus i saudud lidnas: Lužeckii-mez'jumalankodi, ph. Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert', nell' jumalanpertid i koume časounäd.
Professionaližen opendusen aluzkund om Možaiskan tehnikum[2], baziruiše Stroitel'-žilos ani päivnouzmha lidnaspäi.
Galerei
vajehta-
Istorižed torguindrivid (2014)
-
Možaiskan Lužeckii-jumalankodi, vn 2016 nägu
-
Lidnümbrikon ujundbassein (2014)
-
Možaisk-raudtestancii vl 2012
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaMožaisk Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||