Krasnozavodsk
Krasnozavodsk (ven.: Краснозаво́дск) om Venäman lidn Moskvan agjan pohjoižes. Mülüb Sergijev Posadan lidnümbrikho (edel vn 2019 sulakud — rajonha), sen kaikiš penemb lidn nellän kesken eläjiden lugun mödhe, nellänz' surtte eländpunkt.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2023) | 14,432 ristitud |
Pind | 20 km² |
Telefonkod | +7−49 654-x-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud vl 1916 udenno Troickii-šlibaktegimenno (radaškanzi vn 1915 heinkuspäi, nüg. himine tegim). Vhesai 1937 žilon nimituz oli Zagorskii i Radnikžilo tegimenno nomer 11, vl 1938 — Vozroždenije, vl 1939 — Lesnoi, vl 1940 — Krasnozavodskii. Se sai lidnan statusad vl 1940 nügüdläiženke nimitusenke.
Novostroik-radnikžilo lugetihe lidnan mikrorajonaks vhesai 2000. Erištuihe sidä Peresvet-lidnaks vl 2000, sen jäl'ghe Krasnozavodskan ristitišt poleni kahthe kerdha.
Krasnozavodsk šingotase himižel tegimel[1] (patronad, pirotehnikan šlibakod), sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol (čajun pakuitez, südäiveziden tegim[2]).
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalan päivnouzmas, Kunj-jogen randal (ven.: Кунья́, amuine Kunjem / Куньема 46 km pitte, Dubnan hura ližajogi), 220 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Vladimiran agjhasai om kahesa kilometrad päivnouzmha. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 80 km suvipäivlaskmha-suvhe, lidnümbrikon Sergijev Posad-keskushesai om 15 km suvipäivlaskmha-suvhe. Lähembaine lidn om Peresvet koumes kilometras suvipäivlaskmha.
«Holmogori»-avtote (M8-trass) mäneb koumes..kudes kilometras suvipäivnouzmha lidnaspäi. Vanh Jaroslavlin mante läbitab lidnan suvipäivnouzmad i ühtenzoitab Sergijev Posadanke oikti. Lähembaine passažirraudtestancii om Bužaninovo seičemes kilometras suvipäivnouzmha «Sergijev Posad — Aleksandrov»-keskustal, sišpäi kümnekilometrine sarak tuleb lidnha, kävutadas vaiše jüguiden täht.
Vhesai 2019 lidn oli lidnankundan keskuz, sen pind oli 40,42 km², mülütihe lidnankundha Semönkovo- i Rogačovo-külid Krasnozavodskan ližaks.
Eläjad
vajehtaVl 1939 žilon ristitišt oli 13 382 eläjad, vl 1959 lidnan — 19 523 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 13 392 ristutud. Kaik 13 297 eläjad oli lidnas vl 2017. Otab lidnümbrikon 5..6 % ristitištos. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 29 900 eläjad vl 1992.
Rahvahad (2010): venälaižed — 95,0 %, totarlaižed — 1,1 %, toižed rahvahad — 3,9 %.
Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[3] oma saudud lidnas.
Sergijev Posadan kolledžan openduzkorpus nomer koume (koumespäi) radab Krasnozavodskas[4] (edel vn 2021 keväz'kud erigoittud Krasnozavodskan kolledž) om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Homaičendad
vajehta- ↑ Krasnozavodskan himižen tegimen sait (khz-record.ru). (ven.)
- ↑ Südäiveziden «ArtshAni»-kompanijan sait (artshani.com). (ven.) (angl.) (kit.)
- ↑ Krasnozavodskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Sergijev Posadan kolledžan sait (spkmo.ru). (ven.)
Irdkosketused
vajehta- Lidnümbrikon tobmuden sait (sergiev-posad.net). (ven.)
- Lidnan da enččen lidnankundan informacine sait (krasnozavodsk.ucoz.ru). (ven.)
Krasnozavodsk Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||