Istr (ven.: И́стра) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan päivlaskmas. Se om Istran lidnümbrikon (edel vn 2017 keväz'kud — rajonan) administrativine keskuz, kaikiš suremb lidn i eländpunkt.

Istr
Истра
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 36,085 ristitud
Pind 17 km²
Istr Истра
Telefonkod +7−49 831-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1589 kuti Safatovo-žilo (ven.: Сафа́тово). Udesnimitihe sidä Voskresenskoje-žiloks vl 1636 Sündun Eläbzdusen (ven. Воскресение) jumalanpertin mödhe. Žilo sai makundan lidnan statusad Voskresensk-nimitusenke vl 1781. Oli muite lidnaks vspäi 1796 vhesai 1921, sid' makundan i rajonan keskuseks. Udesnimitihe nügüdläižikš vl 1930 jogen mödhe. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil lühüdaks aigaks vn 1941 lopus (26. kül'mku — 10. tal'vku), no oli muretud läz täuzin.

Istr-lidn šingotase elektrotehnikan i elektromehanikan tedotegimištaluzkundoil (mašiništ üläkingitusiden täht, laivišton täht, elektrotermine, röntgenapparatad), metallanümbriradmižen tegimel, savičun tegimel[1], sömtegimištol (maidproduktad, söm lapsiden täht), zell'edheotandal («KRKA»), mebel'tegimel i omblendfabrikal, kurortižel industrijal.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalan päivnouzmas, ühtennimižen jogen hural randal tobjimalaz (ven.: Истра 113 km pitte, Moskvan hura ližajogi), 165 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan avtorengaztehesai) om 35 km päivnouzmha. Lähembaižed lidnad oma Dedovsk 15 km päivnouzmha orhal, avtotel vai raudtel, Zvenigorod 20 km suvhe orhal vai avtotedme, i Moskvan Zelenograd-rajon 20 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 25 km avtotedme.

Novojerusalimskai-raudtestancii (ven.: Новоиерусалимская, vspäi 1901, suvipäivlaskmas) i Istr-platform (suves) ratas lidnas «Moskv (Rigan päraudtestancii) — Volokolamsk»-keskustal, se keskust om lidnan suviröunaks. Moskvan agjan pen' avtorengaz (A107-trass) mäneb koumes kilometras päivnouzmha lidnaspäi.

Istr oli lidnankundan keskuseks edel vn 2017 keväz'kud, sen pind oli 22,88 km².

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 7 323 eläjad, vl 1959 — 6 982 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 35 111 ristutud. Kaik 34 790 eläjad oli lidnas vl 2017. Otab nelländest lidnümbrikon ristitištos. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', oli 35 800 eläjad vl 1992 i 35 139 eläjad vl 2014.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,3 %, ukrainalaižed — 1,8 %, toižed rahvahad — 3,9 %.

Ortodoksižen hristanuskondan Novojerusalimskii-mez'jumalankodi (vspäi 1656, viž pühäpertid), kaks' jumalanpertid[2] da kaks' časounäd oma kaičenus i saudud lidnas. Niiden ližaks kaks' jumalanpertid i nell' časounäd ei ole kaičenus.

Istran profkolledž[3] i Krasnogorskan kolledžan Istran filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Novojerusalimskii-savičuntegimen sait (nikz.ru). (ven.)
  2. Istran pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Istran profkolledžan sait (ipc.edusite.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk