Podol'sk
Podol'sk (ven.: Подо́льск) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan suves. Se om agjan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020-01-01) | 308,130 ristitud |
Pind | 40,39 km² |
Pämez' | Nikolai Pestov (keväz'ku 2006—) |
Telefonkod | +7−496−7xx-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehta12. voz'sadal Peremišl'-Moskovskii-lidn oli olmas lähižes tahondas, kesked mecad, kudambad kävutihe samha met. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Ivan Grazii-carin vn 1559 kirjeižes kuti Podol-külä. Šingotihe teravas žiloks tenno Serpuhovhasai. Oli alištunu Moskvan Ph. Danilan jumalankodin tobmudele 18. voz'sadal. Žilo sai makundan lidnan statusad vn 1781 redukus Podol-Pehr-nimitusenke (ven.: Подол-Пехра).
Nimitase nügüdläižikš 19. voz'sadaspäi. Saudud raudte abuti leta tegimišton edheotandoid. Vl 1875 cementan tehmine radaškanzi mouckiven sijaliženno löudmižsijanno. Vl 1902 amerikaižen «Zinger»-kompanijan omblendpuiden tegim zavodi radod. Vll 1929−2015 lidn oli Podol'skan rajonan keskuseks i ei mülünd sihe. Klimovsk-lidn om mülütadud Podol'skha vn 2015 heinkus, mugažo L'vovskii-žilo.
Podol'sk šingotase elektrotehnižen sarakon tegimil (kabeläd, mikroveimed, pol'veimed, transformatorad, akkumulätorad), mašinansauvomižel (mašiništ atomižen i lämuzelektrostancijoiden täht, katilsijad, pakuitesen, sömtegimišton i gidravline mašiništ), sauvondmaterialiden pästandal (cement, beton, kuivad segoitused, lämudenvastaižed tegesed, gofrokarton), sauvondal (pertinsauvondan kombinat, magistraližiden torvveimiden kompanii), sömtegimištol (leibänkombinat, lihategim), mugažo harvoiden metalloiden ühthesuladusiden tegim, omblendmašinoiden tegim, ratud sapfiran edheotand i painmižen fabrik ratas lidnas.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase Pahr-jogen oiktal randal tobjimalaz (ven.: Пахра́ 135 km pitte, Moskvan oiged ližajogi), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvan rengazavtotehesai om 15 km pohjoižhe, röunatab Udenke Moskvanke pohjoižes. Toine lähembaine lidn om Domodedovo päivnouzmha.
Podol'sk-raudtestancii radab lidnas «Moskv (Kurskan päraudtestancii) — Tul»-keskustal vspäi 1865. M2-trass (Krim-pol'sarennoks) mäneb 1 km päivnouzmha lidnaspäi.
Kaik 74 eländpunktad mülüdas lidnümbrikho Podol'skan ližaks. Lidnümbrikon pind — 339,12 km².
Eläjad
vajehtaVl 1939 lidnan ristitišt oli 72 409 eläjad, vl 1959 — 129 429 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 187 961 ristutud. Kaikiš suremb lidnan i lidnümbrikon ristitišt om nügüd'. Kaik 332 558 ristitud elihe lidnümbrikos vn 2020 augotišes. Ortodoksižen hristanuskondan Ph. Stroican päjumalanpert', kümne jumalanpertid[1] i kaks' časounäd oma olmas lidnas, mugažo islaman pühäpert' (vspäi 2010) i protestantizman kundad.
Rahvahad (lidnalaižed vl 2002): venälaižed — 88,1%, ukrainalaižed — 1,9%, totarlaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 8,9%.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma valdkundaline Podol'skan kolledž[2], privatine «Parus»-kolledž[3] i avtonomine kommertitoi gumanitariž-tehnine «Znanije»-kolledž[4], Moskvan agjan medkolledžan nomer 5 (Serpuhov) Podol'skan filial, Podol'skan socialiž-sportivine institut i Servisan tehnologijoiden institut.
Galerei
vajehta-
Lidnümbrikon tobmuden pert'
-
Ph. Stroican päjumalanpert'
(vn 2014 nägu) -
Kabel'tegimen ofis
vl 2009 -
Servisan tehnologijoiden institut
-
Podol'sk-raudtestancii
vl 2010
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaPodol'sk Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||