Puškino (ven.: Пу́шкино) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas. Se om Puškinon lidnümbrikon administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn koumespäi, agjan 17..19nz' lidn eläjiden lugun mödhe, Moskvan pohjoižpäivnouzmaine ezilidn.

Puškino
Пушкино
Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 107,580 ristitud
Pind 60,33 km²
Puškino Пушкино
Telefonkod +7−496−53x-xx-xx.
+7−496−58x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunkt mainitase vspäi 1499 kuti Pučkino- vai Puškino-žilo torguindtenno Pereslavl'-Zalesskijannoks. Nimitihe Puč-jogen (ven.: Пуча), Puškinad-rodun vai juraižimiden tehmižen mödhe (ven. пушка). Vl 1771 kaik žilon eläjad koliba mustmoraspäi. Aigan mändes žilo kändihe tegimiden keskuseks: vatken manufaktur, sobiden sišpäi edheotand, vas'ktegim. Vl 1862 raudte radaškanzi Sergijev Posadannoks, i saudihe Puškino-raudtestancijad koumes kilometras žilospäi. Kezaküläpertiden Puškino-žilo stancijanno oli tetab vspäi 1867. Ühtenzoittud radnikžilo sai lidnan statusad vn 1925 17. päiväl elokud. Oli rajonan keskuseks vspäi 1929. Mülütihe lidnha lähižid žiloid vll 2002−2003.

Puškino šingotase sauvondmaterialiden pästandal (turušknitud, iknad), sömtegimištol (jauh i leibänproduktad, likörvintegim, lihan edheotand), tekstilin i kengiden tehmižel, elektromehanižel tegimel, tehnižvoiden, fil'triden, kertehpakuitesen, avtotesauvondan i logistikan edheotandoil. Mecan i mecmašinansauvomižen tedoiduzkeskused ratas lidnas mugažo.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon suviröunal, Učanjogen molembil randoil (ven.: Уча 42 km pitte, Kläz'man hura ližajogi), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Učan vezivaradim (19,3 km²) om ani päivlaskmha-lodeheze lidnaspäi, ottas sen vet Moskvan varatoitandan täht. Serebränk-jogi (padoseinänke) läbitab lidnan pohjoižpäivnouzmad i lankteb Učha huralpäi. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 17 km suvipäivlaskmha. Toižed lähembaižed lidnad (orhal) oma Ivantejevk ani päivnouzmha i suvipäivnouzmha, Fräzino 10 km päivnouzmha, Ščolkovo 8 km suvipäivnouzmha, Korolöv 3 km suvhe, Mitišči kahtes kilometras suvipäivlaskmha.

Raudte jagab lidnan poleti. Puškino-raudtestancii radab lidnan keskuzpalas «MoskvJaroslavl'»-keskustal vspäi 1862, elektrojonused tuldas Moskvan Jaroslavlin päraudtestancijaspäi. Toine platform om Il'jičan Zavetoičendad lidnan pohjoižes. «Holmogori»-mante (M8-trass) om lidnan päivnouzmaižeks röunaks, Jaroslavlin šosse sarakoičese sišpäi i läbitab lidnan päivnouzmad.

Lidnan mikrorajonad: Dzeržinec, Serebränk, I. Armandan nimed, Mamontovk, Zvägino, Kläz'm, Kudrink, Uz' Derüun, Il'jičan Zavetoičendad, Kavezino, Jogidenkeskeine. Om kezaküliden kooperativid.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 21 081 eläjad, vl 1959 — 30 035 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 102 874 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) koume videndest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om enamba 105 tuh. rist. vspäi 2014 (108 253 rist. vl 2015).

Rahvahad (2010): venälaižed — 93,1 %, ukrainalaižed — 1,8 %, totarlaižed — 1,0 %, toižed rahvahad — 4,1 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kahesa jumalanpertid[1] i kaks' časounäd oma saudud lidnas.

Moskvan agjan medkolledž nomer 4[2] i Moskvan agjan muzikkolledž[3] oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei

vajehta

Kacu mugažo

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Puškinon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Moskvan agjan medkolledžan nomer 4 sait (pmcolledge-mo.ru). (ven.)
  3. Moskvan agjan muzikkolledžan sait (prokofievcollege.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk