Ščolkovo (ven.: Щёлково) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan 12nz'-13nz' lidn eläjiden lugun mödhe, Ščolkovon lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2019 vilukud — rajonan).

Ščolkovo
Щёлково
 Lidnanznam
Coat of Arms of Shchelkovo (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Schelkovo (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 126,109 ristitud
Pind 52 km²
Ščolkovo Щёлково
Telefonkod +7−496−56x-xx-xx.
+7−496−25x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

IstoriiRedigeeri

Eländpunkt mainitaškanzihe vspäi 1521 kuti Ščolkovo-külä. Se tegihe tahondan ekonomižeks keskuseks 19. voz'sadan augotišes. Kätihe radnikžiloks vl 1923. Žilo sai lidnan statusad vl 1925. Oli rajonan keskuseks vspäi 1929.

Ščolkovo šingotase metallurgižel tegimel i kal'hiden metalloiden ümbriradmižen tegimel, sömtegimištol (leibän edheotand, südäiveziden tegim), zell'tegimel, elektropompiden tegimel, puvillkanghiden kombinatal, kazmusiden himižen kaičendan substancijoiden edheotandal. Himižen mašinansauvomižen tedoinstitut radab lidnas.

Geografijan andmusedRedigeeri

Lidn sijadase lidnümbrikon suvipäivlaskmas, Kläz'm-jogen molembil randoil, 150 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 15 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Fräzino 1 km pohjoižhe, Losino-Petrovskii 10 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha, Balaših 10 km suvhe, Korolöv 4 km päivlaskmha, Ivantejevk 2 km lodeheze.

Ščolkovo-raudtestancii radab lidnan keskuzpalas «Mitišči — Fräzevo»-keskustal vspäi 1896, elektrojonused lähttas Moskvan Jaroslavlin päraudtestancijaspäi. Čkalovskii-sodalendimport sijadase lidnan suvipäivnouzmas.

EläjadRedigeeri

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 27 209 eläjad, vl 1959 — 62 051 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 110 411 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) kaks' koumandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', ületi 100 tuhad vl 1979. Ortodoksižen hristanuskondan ph. Stroican päjumalanpert' (om saudud vll 1909−1916), kuz' jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas. Islaman mečet' radab vspäi 2001.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,0%, ukrainalaižed — 2,6%, totarlaižed — 1,3%, toižed rahvahad — 4,1%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Ščolkovon kolledž[2] i Olimpižen rezervan valdkundaline škol-tehnikum.

GalereiRedigeeri

HomaičendadRedigeeri

  1. Ščolkovon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Ščolkovon kolledžan sait (schelcol.ru). (ven.)

IrdkosketusedRedigeeri



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk