Ščolkovo
Ščolkovo (ven.: Щёлково) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan 12nz'-13nz' lidn eläjiden lugun mödhe, Ščolkovon lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2019 vilukud — rajonan).
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2020-01-01) | 126,109 ristitud |
| Pind | 52 km² |
.jpg)
| |
| Telefonkod | +7−496−56x-xx-xx. +7−496−25x-xx-xx |
| Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
| Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii vajehta
Eländpunkt mainitaškanzihe vspäi 1521 kuti Ščolkovo-külä. Se tegihe tahondan ekonomižeks keskuseks 19. voz'sadan augotišes. Kätihe radnikžiloks vl 1923. Žilo sai lidnan statusad vl 1925. Oli rajonan keskuseks vspäi 1929.
Ščolkovo šingotase metallurgižel tegimel i kal'hiden metalloiden ümbriradmižen tegimel, sömtegimištol (leibän edheotand, südäiveziden tegim), zell'tegimel, elektropompiden tegimel, puvillkanghiden kombinatal, kazmusiden himižen kaičendan substancijoiden edheotandal. Himižen mašinansauvomižen tedoinstitut radab lidnas.
Geografijan andmused vajehta
Lidn sijadase lidnümbrikon suvipäivlaskmas, Kläz'm-jogen molembil randoil, 150 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 15 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Fräzino 1 km pohjoižhe, Losino-Petrovskii 10 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha, Balaših 10 km suvhe, Korolöv 4 km päivlaskmha, Ivantejevk 2 km lodeheze.
Ščolkovo-raudtestancii radab lidnan keskuzpalas «Mitišči — Fräzevo»-keskustal vspäi 1896, elektrojonused lähttas Moskvan Jaroslavlin päraudtestancijaspäi. Čkalovskii-sodalendimport sijadase lidnan suvipäivnouzmas.
Eläjad vajehta
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 27 209 eläjad, vl 1959 — 62 051 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 110 411 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) kaks' koumandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', ületi 100 tuhad vl 1979. Ortodoksižen hristanuskondan ph. Stroican päjumalanpert' (om saudud vll 1909−1916), kuz' jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas. Islaman mečet' radab vspäi 2001.
Rahvahad (2010): venälaižed — 92,0%, ukrainalaižed — 2,6%, totarlaižed — 1,3%, toižed rahvahad — 4,1%.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma Ščolkovon kolledž[2] i Olimpižen rezervan valdkundaline škol-tehnikum.
Galerei vajehta
-
Valdkundmaksoiden radnikoičend -
Ph. Stroican päjumalanpert'
(vn 2015 nägu) -
Lidnan torguz
(2007) -
«Podmoskovje»-stadion
(«Moskvanaluine») -
Ščolkovo-raudtestancii
vl 2009
Homaičendad vajehta
Irdkosketused vajehta
- Lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (shhyolkovo.ru). (ven.) (+ äikel'ne avtomatine känduz)
| Ščolkovo Vikiaitas |
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||