Orehovo-Zujevo (ven.: Оре́хово-Зу́ево) om Venäman lidn da raudtesol'm Moskvan agjan pohjoižpäivnouzmas. Se om Orehovo-Zujevon lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2018 vilukud — rajonan, ei mülünd sihe).

Orehovo-Zujevo
Орехово-Зуево
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 118,309 ristitud
Pind 36,38 km²
Orehovo-Zujevo Орехово-Зуево
Telefonkod +7−49 641-x-xx-xx.
+7−49 642-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud lidnan statusanke Orehovo-, Zujevo- (mainitase vl 1209 kuti Voločok Zujev) i Nikol'skoje-žiloiden ühtenzoitusel vl 1917. Žilod kazvoiba tekstil'fabrikoiden sauvomižen tagut 18. voz'sadaspäi. Vl 1890 kaik 17 fabrikad radoiba Orehovos 30 tuh. radnikoidenke. «Moskv (Kurskan päraudtestancii) — Alauz'lidn»-raudte läbiti Orehovo-žilod vl 1862. Vl 1929 mülütihe Dubrovk-žilod lidnha. Ühtištuihe 8 tekstil'fabrikad bumagkanghiden kombinataks (eile rados). Pästtihe sauvondmaterialid (pumaterialad, savič).

Orehovo-Zujevo šingotase himižel tegimel (tervad, fenoplastad, tektolitad, kleid), raudtetransportal, torguindal i erazvuiččil toižil holitišil.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižes, Kläz'm-jogen molembil randoil, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Vladimiran agjhasai om 7 km pohjoižpäivnouzmha. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 78 km päivlaskmha. Lähembaižed lidnad (orhal) oma Likino-Dulövo 7 km suvhe, Drezn 7 km suvipäivlaskmha i Elektrogorsk 12 km lodeheze.

Orehovo-Zujevo-raudtestancii radab lidnan suves vspäi 1861 (kaks' platformad), mugažo Krutoje-passažirplatform om päivnouzmas i Severnii-seižutezpunkt suves. Moskvan raudten sur' rengaz läbitab lidnan suvipäivnouzmašt pol't (tuli vl 1899, om saudud täuzin vodele 1943), järed Orehovo-Zujevo-sortiruindstancii radab renghal vspäi 1970 lidnan suves vedimdepon ühtes. Moskvan agjan sur' rengazavtote (A108-trass) mäneb lidnan kal't, sen uz' pala ümbärdab lidnad päivlaskmaspäi. Lidn ühtenzoitase vižkilometrižel sarakol «Volg»-avtotenke pohjoižes (M7-trass).

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 99 273 eläjad, vl 1959 — 108 297 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 120 670 ristutud, nügüdläižen lidnümbrikon pol'. Kaikiš suremb ristitišt oli 135..137 tuhad eläjid vll 1982−1993 (137 198 rist. vl 1989). Ortodoksižen hristanuskondan Pühän Jumalanmaman sündundan päjumalanpert' (om saudud vll 1872−1895), kümne jumalanpertid[1] i časoun', islaman mečet' oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,0%, totarlaižed — 1,5%, armenijalaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 3,4%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Orehovo-Zujevon raudtetehnikum[2], Valdkundaližen GTU:n Professionaliž-pedagogine kolledž[3], Valdkundaližen GTU:n Tegimištoliž-ekonomine kolledž[4], Dizainan kolledž[5], Moskvan agjan medicinine kolledž nomer 3[6], Moskvan üläopendusen aluzkundoiden koume filialad.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Orehovo-Zujevon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Orehovo-Zujevon raudtetehnikuman sait (озжт.рф). (ven.) (angl.)
  3. Valdkundaližen GTU:n Professionaliž-pedagogižen kolledžan sait (ppk.ggtu.ru). (ven.)
  4. Valdkundaližen GTU:n Tegimištoliž-ekonomižen kolledžan sait (ozpec.ggtu.ru). (ven.)
  5. Dizainan kolledžan sait (designcollege.narod.ru). (ven.)
  6. Moskvan agjan medicinižen kolledžan nomer 3 sait (momk3.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk