Likino-Dulövo (ven.: Ликино́-Дулёво) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Mülüb Orehovo-Zujevon lidnümbrikho, sen kahtenz' surtte lidn nelläspäi.

Likino-Dulövo
Ликино-Дулёво
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 34,013 ristitud
Pind 14 km²
Likino-Dulövo Ликино-Дулёво
Telefonkod +7−4964-xx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Likino-külä mainitase ezmäižen kerdan Vladimiran makundan jumalanpertiden aigkirjas vl 1637 kuti Likin-külä (ven.: Ликина). Dulövo-žilon aluz om pandud elokahal Terentii Kuznecov-manmehel vl 1832, hän sädi Dulövon porcellantegint.

Nügüdläine eländpunkt om sätud Likinon i Dulövon ühtištusel radnikžiloks vl 1930. Likino-Dulövo-žilo sai lidnan statusad vn 1937 1. päiväl tal'vkud. Oli Orehovo-Zujevon rajonan palaks vll 1929−2018. Kätihe rajonad eriliženke Orehovo-Zujevo-lidnanke kahteks lidnümbrikoks vn 2018 10. päiväl vilukud: Orehovo-Zujevon i Likino-Dulövon. Ühtištadihe lidnümbrikoid vn 2019 sulakus.

Likino-Dulövo šingotase Likinon avtobustegimel[1], kodiporcellan tegimel[2], mujuiden tegimel[3] erazvuiččiden metoiden täht, Orehovo-Zujevon leibän edheotandal.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Kläz'man oiktal randpolel, 137 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 78 km päivlaskmha orhal, Nosovihan mantel vai raudtel. Lähembaižed lidnad orhal oma Kurovskoje 15 km suvhe, Drezn kümnes kilometras päivlaskmha i Orehovo-Zujevo seičemes kilometras pohjoižhe.

Dulövo-raudtestancii radab lidnan päivlaskmaižel röunal vspäi 1899, mülüb Moskvan raudten surehe renghaze. Nügüdläine Dulövo-stancii om saudud konz-se ühtes kilometras edeližes Dulövo-stancijaspäi. Ende Likino-raudtestancii radoi mugažo, se om muretud. Moskvan sur' avtorengaz (A108-trass) läbitab kaiked lidnad pohjoižespäi suvhe.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 18 490 eläjad, vl 1959 — 24 612 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 31 321 ristitud, lidnümbrikon kahesandez. Kaik 29 691 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb ristitišt oli 34 203 eläjad vl 1989, 34 200 eläjad vl 1992 i 34 191 eläjad vl 2021.

Rahvahad (2010): venälaižed — 97,1 %, toižed rahvahad — 2,9 %.

Ortodoksižen hristanuskondan nell' pühäpertid[4] oma kaičenus i saudud lidnas: kaks' jumalanpertid i kaks' časounäd. Niiden ližaks jumalanpert' porcellantegimenno ei ole kaičenus.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Orehovo-Zujevon tehnikum[5] (baziruiše Likino-Dulövos kacmata nimitushe) i Likino-Dulövon politehnine kolledž[6].

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Tegimen produkcijan lehtpoled bus.ru-saital. (ven.) (angl.)
  2. «Dulövskii farfor»-edheotandan sait (dulevo.ru). (ven.)
  3. Dulövon mujuiden tegim rusceram.ru-saital. (ven.) (angl.) (kit.) (isp.)
  4. Likino-Dulövon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  5. Orehovo-Zujevon tehnikuman sait (oztech.ru). (ven.)
  6. Likino-Dulövon politehnižen kolledžan sait (ldpk.ggtu.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk