Žukovskii (lidn)
Žukovskii (ven.: Жуко́вский) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se Moskvan suvipäivnouzmaine ezilidn, agjan 17..19nz' lidn eläjiden lugun mödhe. Om tedolidnan statusanke vn 2007 vilukuspäi.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020-01-01) | 107,560 ristitud |
Pind | 47,23 km² |
Pämez' | Jurii Prohorov (kül'mku 2018—) |
Telefonkod | +7−49 848-x-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEdeližed eländpunktad lidnan territorijal oliba Novoroždestveno-žilo, Kolonec-külä i Bikovo-žilon istorine pala. Projektiruihe Kazanin kahtent päraudtestancijad siš tahondas i sauvoškanzihe järedan raudtesol'men sauvusid edel Ezmäšt mail'man sodad, se soda azoti sauvomišt.
Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1935 sauvomha aerodinamižid kodvindtorvid tedoinstitutanke. Vl 1935 uz' žilo sai Stahanovo-nimed (ven.: Стаха́ново) Donbassan Aleksei Stahanov-kaivajan oiktastuseks. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1947 23. päiväl sulakud, udesnimitihe Venäman imperijan Nikolai Žukovskii-tedomehen kanzannimen mödhe, aerodinamikan alusenpanii.
Žukovskii šingotase aviaraketižen tehnikan kudel tedokeskusel i eksperimentaližel tegimel, mašinansauvomižen tegimel (eriline aviatehnik, lämbitusen ladimed, lehtraudaine pakuitez), sauvondmaterialiden pästandal (punümbriradai tegim, iknad, alüminijasižed konstrukcijad, lämuzizoläcii, čomamahtol'žen valandan tegim), sömtegimištol (leibän edheotand, «Nestle»-kompanijan jähižen tegim). Rahvahidenkeskeine aviakosmine salon vedase lidnas joga paratomal vodel elokus.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase Moskvanjogen hural randal tobjimalaz, 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 20 km päivlaskmha-lodeheze. Lähembaižed lidnad oma Ramenskoje ani päivnouzmha da suvipäivnouzmha aerodroman taga, Litkarino 12 km päivlaskmha, Dzeržinskii, Kotel'niki i Lüberci 12 km lodeheze.
Rahvahidenkeskeine Žukovskii-lendimport (ZIA / РНЦ vai ЖУК, 1,1 mln passažiroid vl 2018) radab lidnan suvipäivnouzmas vspäi 2016. Bikovo-lendimport radoi vll 1933−2010 ühtennimižes žilos ani lodeheze lidnaspäi. Otdih-raudteplatform radab lidnan pohjoižes vspäi 1932, elektrojonused ajadas Kazanin päraudtestancijaspäi, toižed platformad oma Il'jinskai i Kratovo lähižiš žiloiš.
Žukovskii om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Om ümbärtud Ramenskojen lidnümbrikon territorijal kaikiš polišpäi.
Eläjad
vajehtaVl 1939 žilon ristitišt oli 10 785 eläjad, vl 1959 lidnan — 41 748 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 104 736 ristutud. Kaikiš suremb ristitišt om enamba 105 tuhad eläjid vspäi 2012 (108 980 rist. vl 2017), se ületi 100 tuhad vl 1989. Ortodoksižen hristanuskondan seičeme jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 85,7%, ukrainalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 3,0%, rahvahuden ozutandata — 10,1%.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma Žukovskijan aviatehnikum[2], Lendajiden-kodvijoiden škol, üläopendusen aluzkundoiden kaks' filialad (Moskvan aviainstitut i Moskvan fiziž-tehnine institut).
Galerei
vajehta-
Lidnan tobmuden pert' i Aerogidrodinamikan tedoinstitut
-
Koume jumalanpertid
(vn 2012 nägu) -
«Meteor»-stadion
-
Rahvahidenkeskeižen Žukovskii-lendimportan sauvuz
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaŽukovskii (lidn) Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||