Himki (ven.: Хи́мки) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan lodehes. Se om agjan koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe, Moskvan lodehline ezilidn.

Himki
Химки
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 259,550 ristitud
Pind 109,8 km²
Himki Химки
Pämez' Dmitrii Vološin
(sügüz'ku 2016—)
Telefonkod +7−495-xxx-xx-xx. +7−498
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Äiluguižed žilod da küläd mainitasoiš Himkin territorijal 16. voz'sadaspäi, sidä kesken Himki-külä. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1850 kuti Himskai-raudtestancii da žilo senno «Moskv — Piter»-raudtel, radaškanzi vn 1851 kül'mkus. Stancijan ümbrišt oli kezaküläpertiden tahond 1920-nzihe vozihesai. Kätihe Himkid radnikžiloks vl 1937 i sauvoškanzihe kahtent aviategint. Anttihe lidnan statusad vn 1939 26. päiväl keväz'kud. Lidn oli Himkin rajonan keskuseks vll 1940−1960 i 1965−2005. Ühtištuihe Shodn'-lidnad Himkinke vn 2004 sügüz'kus.

Himki šingotase aviakosmižen sarakon kahtel tegimel (raketlikutimed, kosmižed apparatad), zenitraketsistemiden projektiruindan konstruktorbürol, sauvondan edheotandoil, Venäman kaikiš järedamban Šeremetjevo-lendimportan logistižil keskustoil.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase kanalan Moskvan nimed oiktal randal tobjimalaz (ven.: Канал имени Москвы 128 km pitte, ühtenzoitab Volgad Moskv-jogenke), 180 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om penid jogid lidnan territorijal, sidä kesken Moskvan hurad ližajoged: Himk-jogen (ven.: Хи́мка vai Хи́нска, Хи́нка 18 km pitte) üläjoksmuz Himkan mecas i Shodn'-jogi (ven. Схо́дня 47 km pitte) lidnümbrikon päivlaskmas. Lidnümbrik röunatab Moskvanke suves, keskuzpalas i lodehes. Toižed lähembaižed lidnad oma Dolgoprudnii ani päivnouzmha, Lobn' 10 km pohjoižpäivnouzmha, Krasnogorsk 12 km suvipäivlaskmha i Zelenograd (Moskvan pala) 4 km lodeheze.

«Moskv — Piter»-raudtekeskust i «Venäma»-avtote (M10-trass, Moskv — Piter) mändas lidnan keskuzpalan kal't. Maksline «Neva»-avtote (M11-trass, Moskv — Piter) läbitab lidnan päivnouzmad. Rahvahidenkeskeine civiline Šeremetjevo-lendimport (SVO / ШРМ, 50 mln passažiroid vl 2019) radab Himkin pohjoižes.

Himki om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad

vajehta

Vl 1926 žilon ristitišt oli 2 876 eläjad, vl 1939 lidnan — 23 092 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 207 425 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.

Ortodoksižen hristanuskondan 17 jumalanpertid[1] i 8 časounäd oma olmas lidnas, mugažo protestantizman kaks' jumalanpertid (baptistoiden i evangelistoiden).

Rahvahad (2010): venälaižed — 91,9%, ukrainalaižed — 1,8%, armenijalaižed — 1,3%, toižed rahvahad — 5,0%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Himkin tehnikum[2], üläopendusen kaks' akademijad (civiližen kaičendan, privatine turizman) i Moskvan valdkundaline kul'turan institut.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Himkin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Himkin tehnikuman sait (химкинскийтехникум.рф). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk