Elektrostal' (ven.: Электроста́ль) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan päivnouzmas. Se om agjan kahesanz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Elektrostal'
Электросталь
 Lidnanznam
Coat of Arms of Elektrostal (Moscow oblast).svg
 Flag
Flag of Elektrostal (Moscow oblast).svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019-01-01) 157 371 ristitud
Pind 51,45 km²
Elektrostal' Электросталь
Pämez' Vladimir Pekarev
(tal'vku 2 016—)
Telefonkod +7-49 657-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

IstoriiRedaktiruida

Ende nened küläd oliba lidnan territorijal: Afanasovo, Šebanovo i Visokovo. Zatišje-mectahond (ven.: Зати́шье) oli läz niid. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1916, konz sauvoškanzihe kaks' tegint: raudan elektrometallurgijan tegim i šlibakoiden Bogorodskii-tegim. Molembad tegimed radaškanziba voden 1917 aigan, ned oma olmas tämbäi-ki. Vl 1925 nimitihe Zatišje-pol'stancijad Elektrostalikš. Radnikžilon nimituz oli Zatišje vhesai 1928. Se sai lidnan statusad vn 1938 26. päiväl tal'vkud.

Elektrostal' šingotase südäitukuižen poltusen tegimel, raudan elektrometallurgijan «Elektrostal'»-tegimel (hüväladuline teraz lomuspäi), mašiništon tehmižel katilpertiden, metallurgižen i atomižen sarakoiden täht, sauvondmaterialiden pästandal (rosttumatomad torved, pertinsauvomižen kombinat — beton, sauvondblokad), himižen kaičendan abutusiden i fil'triden tehmižel.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Kläz'm-jogen oiktal randpolel, 5 kilometras jogespäi, 150 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Mecmassivad oma kaičenus lidnan päivnouzmaižen i päivlaskmaižen röunoidenno. Matkad Moskvan rengazavtotehesai om 38 km päivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Noginsk 1 km pohjoižhe i Pavlovskii Posad 10 km päivnouzmha.

Raudteplatformad oma Metallurg (suvipalas), Elektrostal' (keskuses) i Mašinostroitel' (pohjoižes) sarakol Černogolovkhasai «Moskv — Vladimir»-keskustaspäi. Moskvan pen' avtorengaz (A107-trass) läbitab lidnan päivlaskmad. «Volg»-avtote (M7-trass) mäneb 1 km pohjoižhe lidnaspäi.

Viž küläd i viž žilod mülüdas lidnümbrikho Elektrostalin ližaks vspäi 2018. Kaikiš surembad oma Vsevolodovo-külä (2959 rist. vl 2010) i Uded Pertid-žilo (ven.: Новые Дома, 1630 rist. vl 2010). Lidnümbrikon pind om 135,36 km².

EläjadRedaktiruida

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 42 607 eläjad, vl 1959 — 96 922 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe 155 196 ristitud elihe lidnas. Kaikiš suremb ristitišt oli 153 tuhad eläjid vll 1990−1992 i 155..158 tuhad eläjid vspäi 2010 (158 508 rist. vl 2017). Kaik 165 364 ristitud elihe lidnümbrikos vl 2019.

Rahvahad (2010): venälaižed — 95,8%, ukrainalaižed — 1,6%, toižed rahvahad — 2,6%. Ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid[1] i koume časounäd oma olmas lidnas, jumalanpert' i kuz' časounäd lidnümbrikon toižiš eländpunktoiš.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma viž kolledžad, Elektrostalin politehnine institut[2] i Moskvan üläopendusen severz'-se filialad.

GalereiRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida

  1. Elektrostalin lidnümbrikon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Elektrostalin politehnižen institutan sait (elpol.ru). (ven.)

IrdkosketusedRedaktiruida



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk