Alžir (arab.: الجزائر العاصمة El' Džazājir al-ʿāṣima, berber.: ⴷⵣⴰⵢⴻ Dzajer / Lezzajer vepsän kirjamil, franc.: Alger [al.ʒe]) om ühtennimine Alžir-valdkundan pälidn. Se om Alžiran agjan (vilajetan) administrativine keskuz mugažo.

Alžir
الجزائر (ar.)
(El' Džazājir)
ⴷⵣⴰⵢⴻ (berb.)
(Dzajer / Lezzajer)
Lidnanznam
Valdkund Alžir
Eläjiden lugu (2011) 3,415,811 ristitud
Pind 363 km²
Alžir الجزائر (ar.) (El' Džazājir) ⴷⵣⴰⵢⴻ (berb.) (Dzajer / Lezzajer)
Pämez' Ahmed Maabed
(kül'mku 2021—,
Ahmed Maâbed)
Telefonkod +213-(0)21
Aigvö UTC+1


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Alžiran da sen agjan kart (2014)

Istorii

vajehta

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud berberan dinastijan Bologgin ibn Ziri-ezitatal vodel 944 finikijalaižiden amuižen Ikosim-eländpunktan sijas (Ikosium Rimalaižen imperijan aigan). El' Džezājir kändase «sared» araban kelespäi, sikš nell' sart oli mererandanno edel 1525. vot, sid' ned ühtištuiba kontinentanke. 16.-18. voz'sadoil lidn oli merirazbainikoiden bazaks. Vll 1830−1962 Alžir oli Francijan ühtennimižen kolonijan pälidnaks. Lidnan pämez' nimitase vali:kš.

Alžir-lidn šingotase himižel da kivivoihimižel sarakoil, mašiništonsauvomižen i tekstilin edheotandoil, sömtegimištol, turizmal i meriportal, fondbirž radab.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase Keskmeren suvipäivlaskmaižel randal, 2..424 m korktusil, kümne metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Atlas-mäged ümbärtas lidnad suvespäi.

Klimat om Keskmeren, kezal om räk. Voden keskmäine lämuz om +18,2 C°, heinkun-elokun +25,7..+26,6 C°, tal'vkun-keväz'kun +11,3..+13,6 C°. Ekstremumad oma −3,3 C° (viluku) i +48,7 C° (heinku). Paneb sadegid 601 mm vodes, enamba kül'mkus-uhokus (72..103 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-elokus (21 mm pordos). Paneb lunt harvoin lujas, kerdan voz'kümnes.

Tobmuz

vajehta
 
Alžiran agjan kundad vspäi 2000. Alžir-lidnan kundad oma ozutadud rusttal mujul.

Alžiran agj jagase 13 administrativižeks ümbrikoks, ned alajagasoiš 57 kundaks. Agjan tobj pala om pälidnan eläjad.

Edeližed lidnan pämehed (vali:d) oma Jusef Čerfa (Youcef Cherfa, viluku 2020 — kül'mku 2021), Abdel'halik Sejouda (Abdelkhalek Sayouda, sulaku 2019 — viluku 2020), Abdel'kader Zuh (Abdelkader Zoukh, reduku 2013 — sulaku 2019).

Eläjad

vajehta

Vl 2008 Alžiran rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 2 364 230 eläjad 273 km² pindal, ezilidnoidenke (vilajet) — nell' polenke millionad eläjid (2020), valdkundan kümnendez, i läz 7,8 mln lidnaglomeracijas 1190 km² pindal (2015, 1. sija Margiban maiš). Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad: arabialaižed — 53 %, berberad — 44 %, toižed rahvahad — 3 % (immigrantad Kitajaspäi, Vjetnamaspäi i Mališpäi päpaloin).

Transport

vajehta

Avtobusad, tramvaid, taksid, funikulörad, ezilidnelektrojonused i metro (vspäi 2011 üks' jono radab, 19 stancijad, 18 km raudted) oma kundaližeks transportaks lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Alžiran lendimport Huari Bumed'jen-prezidentan nimed[1] (ALG / DAAG, 7,9 mln passažiroid vl 2018) sijadase 17 kilometras päivnouzmha-suvipäivnouzmha lidnan keskusespäi Dar El' Beid-ezilidnas. Tehtas reisid Francijan äjihe lidnoihe, Evropan erasihe maihe, araban i francijan keliden maihe mail'madme, mugažo Alžir-valdkundadme.

Homaičendad

vajehta
  1. Alžiran Rahvahidenkeskeižen lendimportan oficialižetoi sait (algiers-airport.com). (angl.)

Irdkosketused

vajehta



Afrikan pälidnad
Abudž | Addis-Abeb | Akkr | Alžir-lidn | Antananarivu | Asmar | Bamako | Bangi | Banžul | Bisau | Brazzavil' | Dakar | Dodom | Džibuti-lidn | Džub | Fritaun | Gaborone | Giteg | Harare | Hartum | Jamusukro | Jaunde | Kair | Kampal | Kigali | Kinšas | Konakri | Librevil' | Lilongve | Lome | Luand | Lusak | Malabo | Maputu | Maseru | Mbabane | Mogadišo | Monrovii | Moroni | Nairobi | Ndžamen | Niamei | Nuakšot | Port Lui | Porto Novo | Prai | Pretorii | Rabat | San Tome | Tripoli | Tunis-lidn | Uagadugu | Viktorii | Vindhuk