Puškin (ven.: Пушкин) om Venäman lidn federacijan Piter-subjektan suves (vspäi 1936). Se om maižandusen järed tedokeskuz, Puškinan rajonan administrativine keskuz.

Puškin
Пушкин
 Lidnanznam
Coat of Arms of Pushkin (St Petersburg).png
 Flag
Flag of Pushkin (St Petersburg).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 112 674 ristitud
Pind 89,24 km²
Puškin Пушкин
Pämez' Nikolai Grebnöv
(keväz'ku 2 009—)
Telefonkod +7-812-xxx-xx-xx
Avtokod 78, 98, 178, 198
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Jekaterinan sur' pert'kulu.

IstoriiRedaktiruida

Vl 1501 eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Nikol'skii Ižorskii pagastan mülükudas Uz'lidnan Vodin pätinan aigkirjas, voz'sadan lopus nimitihe usadibad Saric:aks (ven.: Сарица). Vll 1609−1702 oli Ročinman puine Saari Mois(i)-pert'kulu puišton keskes. Petr I lahjoiči sidä Aleksandr Menšikov-jenaralgubernatorale kuti Sarskai miz:ad (ven.: Сарская мыза).

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1710 kuti Sarskoje-žilo (ven.: Сарское село). Kändi Jelizaveta I-imperatornaižen usadibaks. Vl 1780 panihe erigoittud pert'kuluspäi Sofii-lidnad Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe, sil-žo voz'sadal nimitaškanzihe žilod Carskoje. Vl 1808 ühtištuihe Sofii-lidnad žilonke Carskoje Selo-lidnha. Vl 1837 Venäman ezmäine raudte oli saudud lidnha, vl 1887 kätihe Evropan ezmäižeks elektrificiruidud täuzin lidnaks. Vll 1918−1937 lidnan nimi oli Detskoje Selo. Nimitihe Venäman imperijan Aleksandr Puškin-kirjutajan kanzannimen mödhe vn 1937 9. päiväl uhokud. Suren sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistižen Germanijan sodavägil (18. sügüz'ku 1941 — 24. viluku 1944). Äjad istorižed sauvused oliba pandud mantazole, no udessaudas niid nügüd'.

Puškin-lidn šingotase turizmal, transportmašinoiden sauvomižel (temašinad raudten i sauvondtehnik avtoteiden täht), tömašinoidensauvomižel (ümbriradamha mecad), sömtegimištol (lihapol'fabrikatad, olud, leib), pertidensauvondan kombinatal i sauvondmaterialiden pästandal (kivenümbriradmine, asfal't, pumaterialad), medicinižmašiništon edheotandoil da projektiruindan organizacijoil.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Nevan alangon i hurapol'žen basseinan kanaliden randoil. Om kukhid, uitoid, ojid da puištoid. Matkad Piterin keskushesai om 35 km pohjoižhe. Lähembaižed lidnad oma Piterin Kolpino ani päivnouzmha i Pavlovsk ani suvhe. Carskoje Selo-raudtestancii radab «Piter (Vitebskan vagzal) — Pavlovsk»-keskustal vspäi 1837.

EläjadRedaktiruida

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 56 136 eläjad, vl 1959 — 46 tuhad eläjid. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 99 380 ristitud, rajonan koume nelländest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', rajonan pol'.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,7%, ukrainalaižed — 2,2%, vaugedvenälaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 4,0%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Venäman veroližen kul'turan kolledž[1], Piterin raudtetransportan tehnikum, Piterin agrarine universitet[2], Leningradan valdkundaline Puškinan nimel nimitadud universitet (pedagogižed kadrad), Sodakosmižen akademijan Možaiskijan nimed pala.

HomaičendadRedaktiruida

  1. Venäman veroližen kul'turan kolledžan sait (rktk.org). (ven.)
  2. Piterin agrarižen universitetan sait (spbgau.ru). (ven.) (angl.)

IrdkosketusedRedaktiruida