Dili (tetum. i port.: Díli) om Päivnouzmaižen Timoran pälidn, kaikiš suremb lidn da meriport. Se om valdkundan üläopendusen keskuz, Dilin ümbrikon administrativine keskuz mugažo.

Dili
Díli
 Lidnanznam
PT Dili 1952-1975 COA.svg
 Flag
Bandeira quadrada Dili 1952-1975.svg
Valdkund Päivnouzmaine Timor
Eläjiden lugu (2015) 222,323 ristitud
Pind 48,27 km²
Dili Díli
Telefonkod +670-
Aigvö UTC+9

IstoriiRedigeeri

Eländpunktan aluz om pandud vl 1520 portugalijalaižil. Se oli Portugaline Timor-kolonijan keskuseks vspäi 1769. Sai oficiališt lidnan statusad vl 1864.

Toižen mail'man sodan aigan meriport i lendimport oliba okkupiruidud Japonijal (19.02.1942 — 26.09.1945). Äi kolonialižid pertid om kaičenus vn 1999 lidnan murendushe kacmata Indonezijan armijal. Vspäi 2002 Dili om ripmatoman valdkundan pälidnaks.

Dili šingotase pälidnan funkcijoil. Lidnan generaline plan om sätud.

Geografijan andmusedRedigeeri

Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, Timor-saren pohjoižel randal, Savu-meren pohjoižpäivnouzmaižen čogan randištol, 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Vn 2010 Timoran rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 193 563 ristitud.

HomaičendadRedigeeri




Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Nur-Sultan | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan
  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.