Dili
Dili (tetum. i port.: Díli) om Päivnouzmaižen Timoran pälidn, kaikiš suremb lidn da meriport. Se om valdkundan üläopendusen keskuz, Dilin ümbrikon administrativine keskuz mugažo.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Päivnouzmaine Timor |
| Eläjiden lugu (2015) | 222,323 ristitud |
| Pind | 48,27 km² |
| |
| Telefonkod | +670- |
| Aigvö | UTC+9 |
IstoriiRedigeeri
Eländpunktan aluz om pandud vl 1520 portugalijalaižil. Se oli Portugaline Timor-kolonijan keskuseks vspäi 1769. Sai oficiališt lidnan statusad vl 1864.
Toižen mail'man sodan aigan meriport i lendimport oliba okkupiruidud Japonijal (19.02.1942 — 26.09.1945). Äi kolonialižid pertid om kaičenus vn 1999 lidnan murendushe kacmata Indonezijan armijal. Vspäi 2002 Dili om ripmatoman valdkundan pälidnaks.
Dili šingotase pälidnan funkcijoil. Lidnan generaline plan om sätud.
Geografijan andmusedRedigeeri
Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, Timor-saren pohjoižel randal, Savu-meren pohjoižpäivnouzmaižen čogan randištol, 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Vn 2010 Timoran rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 193 563 ristitud.
HomaičendadRedigeeri
| Dili Vikiaitas |
| Azijan pälidnad | ||
| Abu Dabi | Amman | Ankar | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Nur-Sultan | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan | ||
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |