Avaita pämenü

Phen'jan (Phönjan, Pjongjan) vai Pčönnän (kor.: 평양 / 平壤 Pyŏngyang [pʰjʌŋjaŋ] «avar ma», «kodikaz tahond») om KRDT:n pälidn, kaikiš järedamb lidn da kul'turkeskuz.

Phen'jan
평양 / 平壤
(Pyŏngyang)
Valdkund Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund
Eläjiden lugu (2017) 3 222 000 ristitud
Pind 1 747,7 km²
Phen'jan 평양 / 平壤 (Pyŏngyang)
Telefonkod +850-2xxx-xxxx
Aigvö UTC+9


Lidnan fotokuva Man kaimdajaspäi vn 2007 elokus.

IstoriiRedaktiruida

Legendan mödhe, eländpunktan aluz om pandud vl 2334 EME kuti Vangomson (kor.: 왕검성 / 王儉城). Se mainitase ezmäižen kerdan Kitain purtkiš kuti amuižen korejižen Kočoson-valdkundan pälidn. Kitain Han'-dinastii anasti valdkundad vl 108 EME i pani severzid-se sodaümbrikoid siš. Nannan-ümbrikon (kor.: 락랑국) keskuz sijazihe läz nügüdläšt Phen'janad. Kogurö-vankund anasti tahondad vl 313 i pani lidnad pälidnaks vl 427. Japonižen tobmuden aigan (1910−1945) nimitihe lidnad Heidzö (平壌), lugetihe ijeroglifoid japonaks.

Vspäi 1946 om tazostadud provincijha lidn, oiktanke alištusenke valdkundan tobmudele.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Tedongan-jogen da sen oiktan Pothongan-ližajogen randoil, 29 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnfartaloiden territorii otab 315 km². Phen'janan avanport om Nampho 40 km suvipäivlaskmha orhal Tedonan jogensun da Pakuižen meren randoil.

Klimat om mussonine kaks'sezonine. Heinkun-elokun lämuz om +24,5 C°, vilukun — −6 C°, voden keskmäine lämuz om +10,6 C°. Paneb sadegid 933 mm vodes, vihm sezon oleskeleb heinkus-elokus (202..268 mm kus), kuiv sezon — tal'vku-keväz'ku (11..27 mm kus). Lämuden absolütine minimum — −26,5 C°, voib panda lujid pakaižid kaiken tal'ven aigan.

Phen'jan jagase 19 ümbrikho (구역 kujok) da 1 makundha (군 kun). Röunatab Hvanhe Pukto-provincijanke suves i Phönan Namdo-provincijanke pohjoižes.

EläjadRedaktiruida

Vn 2008 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 3 255 288 ristitud. Enamba 4 mln ristituid elädas ezilidnoidenke.

TransportRedaktiruida

Trolleibusad da tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas. Vspäi 1973 metropoliten radab (2 jonod, 16 stancijad, 22 km raudted).

Phen'janan rahvahidenkeskeine Sunan-lendimport (FNJ) sijadase 30 km pohjoižhe lidnan keskusespäi, tehtas reisid Kitain lidnoihe, Vladivostokha, mugažo KRDT:n pohjoižpäivnouzman lidnoihe, čarterreisid Makaoho, Inčhonha i erasihe Japonijan lidnoihe.



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Nur-Sultan | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan