Maskat (arab.: مَسْقَط Maskaṭ [ˈmasqatˤ]) om Omanan pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om ühtennimižen agjan administrativižeks keskuseks mugažo. Maskat om meriport Omanan lahten randal.

Maskat
مسقط
(Maskat)
Flag
Valdkund Oman
Eläjiden lugu (2017) 1,720,000 ristitud
Pind 3,797 km²
Maskat مسقط (Maskat)
Telefonkod +968
Aigvö UTC+4


Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vl 2002

Istorii

vajehta

Torguindmeriport om tetab 1. voz'sadaspäi meiden erad. Erazvuiččil pordoil mülüi Persijan i Ottomanan imperijoihe, oli Portugalijan i Suren Britanijan kolonijan palaks.

Maskat šingotase tervhudenkaičendan kompleksoil, torguindan sijaližil kompanijoil, järedal meriportal i kivivoil.

Geografijan andmused

vajehta
 
Maskatan agjan sijaduz valdkundas vn 2016 kartal

Lidn sijadase Arabijan pol'sarel, valdkundan pohjoižpäivnouzmaižel mererandal, 69 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnfartaloiden territorii — 273,9 km².

Klimat om tropine letetazangišton, räk kuiv, päivoikaz vodes läbi. Voden keskmäine lämuz om +28,6 C°, sulakun-redukun +29,7..+35,2 C°, tal'vkun-uhokun +21,3..+22,6 C°. Ekstremumad oma +1,6 C° (viluku) i +49,2 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +21,3 C° (eloku), tal'vaigan maksimum om +38,5 C° (uhoku). Il'man lämuz voib ületada +34 C° joga kul, ei voi olda madalamb mi +19 C° kezakus-sügüz'kus. Paneb sadegid 100 mm vodes, enamba tal'vkus-sulakus (13..24 mm kus), sezon sadegoita oleskeleb kezakus-redukus (koume millimetrad pordos). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 42..49 % röunoiš sulakus-kezakus, 55..67 % toižiš kuiš.

Maskatan agj jagase kudeks provincijaks (vilajetaks).

Eläjad

vajehta

Vn 2015 semendkus lidnan eläjiden lugu oli 1 288 330 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. 17. voz'sadaspäi se ližadub znamasižes märas Indijan i Pakistanan eläjil, hö ratas inžiniringan kompanijoiš, sauvondsarakos i torguindas.

Päuskond om islam. Toižile religijoile voib panda pühäpertid (induizm, hristanuskond), no ei sa lugeta pühäpaginoid toižiš sijiš.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan