Avaita pämenü


Bogdanovič (ven.: Богдано́вич) om Venäman lidn Sverdlovskan agjan suves. Se om Bogdanovičun lidnümbrikon (edel 2006 vot — rajonan) administrativine keskuz da sen pala.

Bogdanovič
Богданович
 Lidnanznam
Coat of Arms of Bogdanovich (Sverdlovsk oblast).png
 Flag
Flag of Bogdanovich (Sverdlovsk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2018) 29 241 ristitud
Pind 23 km²
Bogdanovič Богданович
Pämez' Pavel Martjanov
(tal'vku 2 017—)
Telefonkod +7-34 376-xx-xxx
Avtokod 66, 96, 196
Aigvö UTC+5 (MSK+2)

Südäiolend

IstoriiRedaktiruida

Amuine Kašinan (Čudin) lidnut (ven.: Кашинское (Чудское) городище) om tedoiduses vspäi 1884, sijadase 5 km pohjoižhe lidnaspäi.

Eländpunktan aluz om pandud vl 1885 kuti Overino-sol'mraudtestancii udel «Jekaterinburg — Tümen'»-raudtel. Sil-žo vodel udesnimitihe raudtestancijad žilonke Venäman imperijan jaugvägiden Jevgenii Bogdanovič-jenaralan (1829−1914) kanzannimen mödhe, hän andoi pakičendoid sauvomha «Kazan' — Tümen'»-raudted varatoitamha Permin agjoid villäl näl'gvoziden aigan kuti Transsiban ezmäine projekt. Žilo sai lidnan statusad vl 1947. Om alištunu agjan tobmudele oikti vl 1963. Vll 1973−2010 porcellanan järed tegim radoi lidnas.

Bogdanovič šingotase leskusenvastaižmaterialiden tegimel, špaloiden imetamižtegimel, sauvondmaterialiden sarakol (mouckivi, lämuzizoläcijan plitad) i sömtegimištol (lihakombinat, maidtegim), mugažo kombisömän tegim radab.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Kunar-jogen oiktal randal tobjimalaz (59 km pitte, ven.: Кунара, Pišman oiged ližajogi, Obin hurapol'ne bassein), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kurtuguz-järv (vai Kortoguz, 11 km²) zavodiše 6 kilometras lodeheze lidnaspäi. «Jekaterinburg — Tümen'»-avtote läbitab lidnan suvipalad. Matkad Jekaterinburghasai om 88 km päivlaskmha orhal, 94 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaine lidn om Suhoi Log 10 km pohjoižhe orhal, avtol i raudtel.

EläjadRedaktiruida

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 30 670 ristitud, lidnümbrikon kaks' koumandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 35..36 tuh. eläjid vll 1989−2001 (36 700 rist. vl 1996). Ortodoksižen hristanuskondan ph. Johann-jumalantedomehen i ph. Jekaterinan jumalanpertid oma olmas lidnas, mugažo islaman loičendpert' radab.

Rahvahad (ozutadud rahvahudenke vl 2010): venälaižed — 94,5%, totarlaižed — 2,1%, toižed rahvahad — 3,4%.

Bogdanovičun politehnikum[1] om professionaližen opendusen aluzkundaks.

HomaičendadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida