Avaita pämenü

Fidži, täuz' oficialine nimi — Fidžin Tazovaldkund (angl.: Republic of Fiji, fidžikš: Matanitu Tugalala o Viti, fidžin hindikš: Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य), om sar'hihe valdkund Valdmerimaiš, Melanezijas, Tünen valdmeren suves. Sen pälidn om Suv.

Fidžin Tazovaldkund
Republic of Fiji (angl.)
Matanitu Tugalala o Viti (fidž.)
Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य (fidžin hindi)
 Flag
Flag of Fiji.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Fiji.svg
Pälidn Suv
Eläjiden lugu (2012) 858,038[1] ristitud
Pind 18,274[2] km²
Fidžin Tazovaldkund Republic of Fiji (angl.) Matanitu Tugalala o Viti (fidž.) Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य (fidžin hindi)
Kel' anglijan, fidžin, fidžin hindi[3]
Valdkundan pämez' Epeli Nailatikau
Päministr Frenk Mbainimarama
Religii hristanuskond, induizm
Valüt fidžin dollar (FJD)
Internet-domen .fj
Telefonkod +679
Aigvö tal'vel UTC+12,
kezal UTC+13

IstoriiRedaktiruida

Vl 1970 redukun 10. päiväl Fidži tedoti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi.

Sodakukerdused oliba severt kerdad valdkundan istorijas (vl 1987, 2006).

Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 2013 sügüz'kus (4nz' Konstitucii).

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Fidžin topografine kart.

Fidži sijadase Fidži-sarištol, sen kahtil järedoil saril (Viti Levu da Vanua Levu) elädas valdkundan 87% eläjid. Sarišt om 595 km pitte da 454 km levette. Sihe mülüb 332 sarid da 522 penid sarid (vulkanižed da koralližed).

Nene valdkundad da territorijad ümbärtas Fidžid: Vanuatu päivlaskmal, Samoa lodehel, Tuvalu pohjoižel, Tong päivnouzmal, Uden Zelandijan Kermadek-sared suvipäivnouzmal, Uz' Kaledonii suvipäivlaskmal. Fidžin randad lainištab Tün' valdmeri. Mererandan piduz om 1129 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Tomanivi-mägi, 1324 m valdmeren pindan päl. Järedad joged oma Rev (145 km pitte), Navua da Singatok.

Klimat om valdmerine tropine. Voden jokstes lämuz vajehtase +20...+30°C röunoiš. Sädegoičeb 3000 mm vodes. Kuivaig oleskeleb El' Ninjo-nägusen tagut, man päivlaskmpolel paksumb.

Londuseližed päresursad — kuld, hobed, raudčurukived, fosfatad; erased toižed resursad: vas'k, hahktin, cink, titan, vanadii, hrom, mecad, kala.

Politine sistemRedaktiruida

 
Fidžin parlamentan pert' Suvas.

Ohjandusen form om parlamentine tazovaldkund sodahuntan tobmudenke.

Valdkundan pämez' om prezident. Vejiden Sur' Nevondkund valičeb händast 5 vodeks. Prezident om armijan päkäskmez', paneb sudijoid radsijha. Hänen tobmuz toižhe om nominaline, ani britanižen monarhan kartte. Prezident vahvištab ohjastusen päministrad da toižid ministrid, no tegeb necidä parlamentan nevondan mödhe, päiči statjoiš, konz parlament ei teda midä tehta. Prezidental om avaroid valdatusid vaiše krizisan aigan.

Fidžin parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (Senate) 32 ühtnijanke (14 heišpäi ezitadas Vejiden Surel Nevondkundal, 9 — päministral, 8 — oppozicijal, 1 — Rotum-saren Nevondkundal), kaik hö pandas prezidental. Alakodi om Ezitajiden Kodi (House of Representatives), kogoneb 71 deputatad-ühtnijad (25 ezitajad rahvaz valičeb 5 vodeks, 46 ezitajad rahvazkundad valitas: 23 — fidžilaižed, 19 — indižfidžilaižed, 1 — rotumalaižed, 3 — rahvahanvähembused).

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Fidžin administrativiž-territorialine jagand.

Fidžin Tazovaldkund alajagase 4 ümbrikho (Keskuzline, Päivlaskmaine, Pohjoine da Päivnouzmaine) da 1 rippujha territorijha (Rotum-sar'). Ümbrikod alajagase 14 agjaha (provincijha).

EläjadRedaktiruida

Fidžiš elädas fidžilaižed.

Fidžin kaikiš surembad lidnad (enamba 30 tuh. ristitud vn 2007 rahvahanlugemižen mödhe[4], surembaspäi penembha): Nasinu, Suv (pälidn), Lautok, Nausori, Nandi, Lambas.

IžanduzRedaktiruida

Fidžin päeksport om sahar, kala, tekstil'tegesed, kuld; toine eksport — putegesed, paštatesed, sido-sarakon varmituz (TV, aeronavigacii).

HomaičendadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida