Federativižed Mikronezijan Valdkundad

Federativižed Mikronezijan Valdkundad vai FMV lühüdašti (angl.: Federated States of Micronesia, se om täuz' oficialine nimituz), om ümbärtud Tünen valdmerel sar'hine valdkund Valdmerimaiden päivlaskmas. Sen pälidn om Palikir.

Federativižed Mikronezijan Valdkundad
Federated States of Micronesia
 Flag
 Valdkundznam
Pälidn Palikir
Eläjiden lugu (2018) 103,643[1] ristitud
Pind 702 km²
Federativižed Mikronezijan Valdkundad Federated States of Micronesia
Kel' anglijan
Valdkundan pämez' Devid Panuelo
Päministr hän-žo
Religii hristanuskond
Valüt AÜV:oiden dollar ($) (USD)
Internet-domen .fm
Telefonkod +691
Aigvö UTC+10...+11

Istorii

vajehta

Vozil 1885−1899 nügüdläine FMV:oiden Karolinan sared-territorii oli Ispanijan kolonijan. Vl 1899 Ispanii möi sarid Saksanmale, i vozil 1899−1914 Karolinan sared oliba Saksanman kolonijan, Saksanman Uden Gvinejan palaks. Vozil 1914−1944 Karolinan sared oliba Japonijan kolonijaks.

Vl 1986 kül'mkun 3. päiväl Federativižed Mikronezijan Valdkundad tedištoitiba ičeze ripmatomudes AÜV:oišpäi, sil-žo päiväl associacijan kožundkirjutez oli allekirjitadud niidenke. Nügüdläine Konstitucii[2] om väges vs 1979 semendkun 10. päiväspäi (vahvištadud edel ripmatomut völ) vn 1990 vajehtusidenke, se oli ičeze ohjastusen ezmäižen ištundan päiv.

Geografijan andmused

vajehta
 
Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden geografine kart.

FMV:oiš om 607 sart, 40 niišpäi oma surembad, 65 — elänzoittud. Ned oma Karolinan sariden kesk- da päivnouzmaine pala. FMV:oiden susedvaldkundad da territorijad: Pohjoižed Marianan Sared da Guam pohjoižes, Maršalan Sared da Nauru päivnouzmas, Solomonan Sared suvipäivnouzmas, Papua — Uz' Gvinei suves, Palau da Filippinad päivlaskmas. FMV:oiden randad lainištab Tün' valdmeri. Randanpird — 6112 km. Kattud saril valdmeren pind om läz 2,6 mln km².

Kaik surembad sared oma mägikahad vulkaniženke augotižlibundanke, oma ümbärtud korallrifil. Pened sared oma kattud korallil vedenalaižiden vulkanoiden päd. Kaikiš korktemb čokkoim om Nanlaud-mägenoc Ponpei-sarel, 782 m meren pindan päl.

Klimat om ekvatorialine da subekvatorialine neps mussonine. Kun keskmäine lämuz om +26..+33 C° vodes läbi. Paneb sadegid 2250..3000 mm vodes. Vodes oleskeleb 25 tropišt ciklonad keskmäras.

Londuseližed varad oma mec, merenproduktad, fosfatad.

Politine sistem

vajehta

Ohjandusen form om federativine parlamentine tazovaldkund, partijoita da armijata. Kaikutte valdkund (štat) om ičeze konstitucijad (kaiken federacijan ozutesen mödhe) da znamasišt ičeohjastust. Kožundkirjutez AÜV:oidenke kaičendas da rahaabus om sätud.

Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident (angl.: President of the Federated States of Micronesia). Üks' varaprezident om hänele abuhu. Parlament valičeb prezidentad da varaprezidentad. Valitas prezidentad nelläks vodeks štatoiden parlamentiden senatoriš-kandidatoišpäi luguhusai 4, kahtenden strokun voimuz om olmas.

Käskusenandai tobmuz om ohjastuz da üks'kodine parlament, Kongress (angl.: Congress) 14 ezitajanke (4 — üksin kaikuččes štataspäi nelläks vodeks, 10 — valičendümbrikoišpäi kahteks vodeks), kaik rahvaz valičeb parlamentan ezitajid.

Vl 2019 keväz'kun 5. päiväl FMV:oiden päjärgvaličendad oliba, sidä kesken federaližhe parlamentha (änestihe kaikid 14 ezitajid). Jäl'geližed prezidentan valičendad parlamentas oliba vl 2019 semendkun 11. päiväl, Devid Panuelo sai vägestust da radab ühtenden strokun.

Administrativiž-territorialine jagand

vajehta

   Kacu kirjutuz: Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden administrativiž-territorialine jagand.

Federativižed Mikronezijan Valdkundad jagasoiš nelläks valdkundaks (štataks), ned — 75 municipalitetaks (Čuuk — 35, Jap — 23, Ponpei — 12, Kosrae (Kusaie) — 5).

Eläjad

vajehta

Federativižiš Mikronezijan Valdkundoiš elädas mikronezijalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 105 681 eläjad. Ristitišt poleneb lujan emigracijan tagut. Om 8 sijališt kel't.

Religijan mödhe (2010): riman katolikad — 54,7%, protestantad — 41,1% (sidä kesken kongregacionistad 38,5%), mormonad — 1,5%, toižed uskojad — 1,9%, religijatomad — 0,7%, religijan märhapanendata — 0,1%.

Vl 2010 kaikiš surembad lidnad oliba (enamba 5 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Veno (Moen), Palikir (pälidn), Kolonia (Jap), Kolonia (Ponpei) (edel 1989 vot oli pälidnaks). Kaik om 11 eländpunktad enamba mi 3 tuhad eläjidenke.

Ižanduz

vajehta

FMV:oiden päeksport om kül'menzoittud, kuivatud kala (96%), toine eksport — merenproduktad, sobad, bananad, must perč.

Homaičendad

vajehta
  1. Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden Konstitucii Vikipurtkiš. (angl.)

Irdkosketused

vajehta



Valdmerimaiden valdkundad
 
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu