Maršalan Sared

Maršalan Sared vai Maršalad, täuz' oficialine nimituz — Maršalan Sariden Tazovaldkund (maršalan kelel: Aolepān Aorōkin Ṃajeḷ [ɑɔlʲɛbʲænʲɑːorˠɤɡinʲ(i)mˠɑːzʲɛlˠ], angl.: Republic of the Marshall Islands [ˈmɑːrʃəl ˈaɪləndz]), om sar'hine valdkund Valdmerimaiš. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Madžuro.

Maršalan Sariden Tazovaldkund
Aolepān Aorōkin M̧ajeļ (maršal.)
Republic of the Marshall Islands (angl.)

Flag	Valdkundznam
Pälidn	Madžuro
Eläjiden lugu (2018)	75,684 ristitud
Pind	181 km²
Kel'	maršalan, anglijan
Valdkundan pämez'	Hil'da Hain
Päministr	hän-žo
Religii	hristanuskond
Valüt	AÜV:oiden dollar (USD, $)
Internet-domen	.mh
Telefonkod	+692
Aigvö	UTC+12

Istorii

Vn 1986 21. päiväl redukud Maršalan Sared tedištoitiba ičeze ripmatomudes AÜV:oišpäi.

Vn 1979 semendkun 1. päiväspäi nügüdläine Konstitucii om väges, se ottud edel ripmatomut völ. Sil-žo vodel ohjastusen da parlamentan ezmäižed ištundad oliba. Vl 2003 kožundkirjutez associacijas AÜV:oidenke oli pidetud kaks'kümneks vodeks.

Vozil 1946−1960 Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad poukahtihe 67 atombombad valdkundan atolloil.

Geografijan andmused

Maršalan Sariden geografine kart (2006)

Maršalan Sared sijadasoiš 29 korallatolloil da videl edembaižel sarel, kaik om 1156 sart da sarikod. Ned oma ühtennimižen sarišton palad, seištas päivnouzmpolehe da pohjoižpäivnouzmha Federativižiš Mikronezijan Valdkundoišpäi da pohjoižpolehe Kiribatišpäi. Maršalan Sariden randad lainištab Tün' valdmeri. Randanpird — 370 km.

Sared oma kattud korallil vedenalaižiden vanhiden upnuziden vulkanoiden päd. Kaikiš korktemb nimetoi čokkoim sijadase Likiep-atollal, kümne metrad meren pindan päl.

Politine sistem

Maršalan Sariden parlamentan pert' Madžuros vl 2008

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke, AÜV:oidenke associacijoiš. Valdkundan pämez' om prezident (angl.: President of the Marshall Islands), hän om vaiše parlamentan ühtnijan. Üks' varaprezident om hänele abuhu. Parlament paneb prezidentad da 6 ministrid radsijha. Valitas prezidentad nelläks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident om mugažo ohjastusen pämehen da ühtnijan.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Vejiden Nevondkund (marš.: Council of Iroij) kaks'toštkümnenke ezitajanke, vaiše konsul'tativižed funkcijad oma heil. Alakodi om Käskusenandai Suim (Nitižel, marš.: Nitijela) 33 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks. Valičemižoiktuz om 18-voččil da sen vanhemb.

Vn 2019 18. päiväl kül'mkud Maršalan Sariden päjärgvaličendad oliba, sidä kesken valdkundan parlamentha. Hil'da Hain om valitud da radab prezidental vn 2016 vilukun 28. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

   Kacu kirjutuz: Maršalan Sariden administrativiž-territorialine jagand.

Maršalan Sared jagadas 33 municipalitetaks (valičemižümbrikoks), kaikutte om znamasine sar' vai atoll. Ühtenzoittas niid kahthe čepiižhe: Ratak i Ralik.

Eläjad

Maršalan Saril elädas maršalan sarilaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 70 983 eläjad.

Rahvahad (2006): maršalan sarilaižed — 92,1 %, maršalan sarilaižed segoitadud augotižlibundanke — 5,9 %, toižed rahvahad — 2,0 %. Kodikel' (1999): maršalan kel' — 98,2 %, toine kel' — 1,8 %; anglijan kel' kävutase kaikjal kuti kahtenz' kel'.

Uskondan mödhe (2011): protestantad — 80,5 %, riman katolikad — 8,5 %, mormonad — 7,0 %, Jehovan tundištajad — 1,7 %, toižed uskojad — 1,2 %, religijatomad — 1,1 %.

Toine znamasine lidn (enamba 10 tuh. ristituid vl 2008) om Ebeje.

Ižanduz

Maršalan Sariden päeksport om laivad da venehed (84 %), kül'menzoittud kala (8 %); toine eksport — merenproduktad.

Irdkosketused

• Valdkundan parlamentan oficialine sait (rmiparliament.org). (angl.)