Avaita pämenü

Papua — Uz' Gvinei, täuz' oficialine form — Papua — Uden Gvinejan Ripmatoi Valdkund (tok-pisin: Independen Stet bilong Papua Niugini, angl.: Independent State of Papua New Guinea, hiri motu: Papua Niu Gini), om valdkund Valdmerimaiš, otab Uz' Gvinei-saren päivnouzmpol't. Erazvuiččil vozil valdkundan palad oliba Suren Britanijan, Saksanman, Avstralijan tobmuden al. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Port Morsbi.

Papua — Uden Gvinejan Ripmatoi Valdkund
Independen Stet bilong Papua Niugini (tok-pisin)
Independent State of Papua New Guinea (angl.)
Papua Niu Gini (hiri motu)
 Flag
Flag of Papua New Guinea.svg
 Valdkundznam
National Emblem of Papua New Guinea.svg
Pälidn Port Morsbi
Eläjiden lugu (2018) 7 027 332[1] ristitud
Pind 462,840 km²
Papua — Uden Gvinejan Ripmatoi Valdkund Independen Stet bilong Papua Niugini (tok-pisin) Independent State of Papua New Guinea (angl.) Papua Niu Gini (hiri motu)
Kel' tok-pisin, anglijan, hiri motu
Valdkundan pämez' Elizavet Toine
Päministr Džeims Marape
Religii hristanuskond, paganuz
Valüt Papua — Uden Gvinejan kin (PGK)
Internet-domen .pg
Telefonkod +675
Aigvö UTC+10

EtimologiiRedaktiruida

Valdkundan nimituz kogoneb kahtes polespäi. Vl 1526 Žorži di Meneziš-portugalijalaine andoi ezmäižen nimen sijaližihe eläjihe kacten: Papua om saudud malain papuva-sanaspäi «kidžer». Vl 1545 ispanine Injigo Ortis de Retes-merimatkadai andoi toižen Uz' Gvinei-nimen Afrikan Gvinejha kacten.

IstoriiRedaktiruida

Vn 1975 16. päiväl sügüz'kud Papua — Uz' Gvinei tedištoiti ičeze ripmatomudes Avstralijaspäi. Sen-žo aigan jäl'gmäine Konstitucijan[2] udištamine oli.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Papua — Uden Gvinejan topografine kart.

Valdkund sijadase Tünen valdmeren päivlaskmaižel randal, pohjoižpolehe Avstralijaspäi (160 km Torresan sal'men kal't), ani suvhe ekvatoraspäi. Läz om merid: Bismarkan pohjoižpoles, Uden Gvinejan pohjoižpäivnouzmpoles, Solomonan päivnouzmpoles, Arafuran da Koralloidenmeri suvipoles.

Papua — Uz' Gvinei om mavaldkundröunoiš Indonezijanke päivlaskmas (röunan piduz — 820 km), merivaldkundröunoiš Federativižiden Mikronezijan Valdkundoidenke pohjoižes, Naurunke päivnouzmas, Solomonan Saridenke suvipäivnouzmas da Avstralijanke suves. Mererandan piduz om 5152 km.

Mägireljef otab man tobj palad. Kaik 18 aktivišt vulkanad om valdkundan pohjoižes. Kaikiš korktemb čokkoim om Vil'hel'm-mägenoc, 4509 m valdmeren pindan päl.

Klimat om ekvatorialine mussonine neps randpolel, paneb sadegid sezonoidme, voden kesklämuz +26 C°, läz vajehtusita kuidme. Korktemb mägil om ven vö da märg klimat, sipsitab lopmäta, ragištab erašti, voden keskmäine lämuz om +10 C°, sigä eile ristitištod.

Londuseližed pävarad oma kivivoi, kuld, hobed, vas'k, molibden, tellur, nikel', kobal't; toižed varad — londuseline gaz, mec, kala.

TobmuzRedaktiruida

 
Papua — Uden Gvinejan parlamentan ocsein Port Morsbiš.

Papua — Uz' Gvinei om konstitucine monarhii äjiden partijoiden sistemanke. Valdkundan pämez' om britanine Elizavet Toine-kunigaznaine (tok-pisin: Missis Kwin). Hän paneb jenaral-gubernatorad radsijha Papua — Uden Gvinejan parlamentan valičendan mödhe.

Parlament (angl.: National Parliament of Papua New Guinea) om üks'kodine. Sen 111 ühtnijad oma valdatusidenke videks vodeks (89 — kaik rahvaz valičeb, 22 — käsktas provincijoiden suimil).

Papua — Uden Gvinejan päjärgvaličendad oliba vl 2017 kezakun 24. päiväspäi heinkun 8. päivähäsai. Bob Dadae radab jenaral-gubernatoran vs 2017 uhokun 28. päiväspäi. Nügüdläine päministr om Džeims Marape vs 2019 semendkun 30. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagandRedaktiruida

   Kacu kirjutuz: Papua — Uden Gvinejan administrativiž-territorialine jagand.

Papua — Udes Gvinejas om nell' regionad. Regionad alajagasoiš 22 agjaks.

EläjadRedaktiruida

Papua — Udes Gvinejas elädas udengvinejalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 6 552 730 eläjad. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Religijan mödhe (2011): protestantad — 64,3% (sidä kesken lüteranižed uskojad 18,4%, seičemenden päivän adventistad 12,9%), Riman katolikad — 26,0%, toižed hristanuskojad — 5,3%, toižed uskojad — 1,4%, religjan märhapanendata — 3,0%.

Papua — Uden Gvinejan toižed sured lidnad (enamba 50 tuh. ristituid vl 2007, surembaspäi penembha): Lae, Mendi.

IžanduzRedaktiruida

Vl 2012 Papua — Uden Gvinejan päeksport oli kuld (35%), vas'kkivend (22%), kivivoi (14%); toine eksport — mujutadud veroližed pachad (8%), pal'mvoi (6%), kofe (3%), kakao (3%), pu, meren produktad.

HomaičendadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida