Sahar om saharozan kodinimi, tarbhaine sömprodukt. Ottas kävutmižhe saharad konditerižes tegemištos da kulinarijas. Hil'vezikon toižend.

Saharan kristallad.
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

ToižendadRedaktiruida

Om äi saharan toižendoid. Sahar-lete voib mülütada 0,25 procenthasai ližadusid, rafinad — 0,1 procenthasai. Mail'man saharan tobj pala tegese saharrogospäi, penemb tehtas saharsvöklaspäi, mugažo vahtaren südäivedespäi, pal'maspäi (jagre) i sahardurraspäi.

Sahar oleskeleb vauged i koričma mujul, niiden sötmižičendad oma erazvuiččed. Formad: lete, palliškoil, tuhk, monokristall (kandiniruidud sahar), sirop, saharpä (enččel). Ladlused palliškoiden täht: hambastim i pihthed.

Tehmižen istoriiRedaktiruida

Saharan kut erižen substancijan kodima om Indii (sanskr.: शर्कर śarkarā «letkesine sahar»). Saharrogo kazvab sen londuses i kändihe torhudeks. Amuižen aigan saihe saharan koričmuruid saharrogon südäivedespäi i muga toihe Evropha. Rimalaižed teziba saharas Egiptan torguindan kal't, kävutand oli medicinine. Ištutadihe saharrogod Sicilijas i nügüdläižen Ispanijan suves, no Rimalaine imperii čihozi, i mugoine maižanduzvero kadoi sen ühtes.

Kändihe sömproduktaks Evropas 16. voz'sadal, torguind šingotaškanzi Amerikan kolonijoidenke, kuna Hristofor Kolumb toi ujuden saharrogon čokvezoid vspäi 1492.

Vl 2015 sömsaharan mail'man tehmine oli 167,5 mln tonnoid, sidä kesken seičeme kahesandest saharrogospäi i kahesandez saharsvöklaspäi. Pätegijad (2016): Brazilii 35 mln t (päeksportirui), Indii 27, Evropan Ühtištuz 13,8, Tailand 11,5 (toine eksportirui), Kitai 9,8 (päimportirui), AÜV 7,4, Venälaine Federacii 6,7, Meksik 6, Pakistan 5,2, Avstralii 4,8.

VajehtimedRedaktiruida

Saharan londuseližed vajehtimed oma mezi, fruktad da marjad.

Himižed vajehtimed (ksilit, sorbit, aspartam) oma olmas razvdusen spravitandan täht.

HomaičendadRedaktiruida



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.