Avaita pämenü
Molibdenan kristalline palaine ühten kubižen santimetran kohtha.
42
0
0
1
13
18
8
2
Mo
95,95
Molibden

Molibden (Momolybdaenum latinan kelel) om 42nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kudendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kudenden gruppan laptalagruppas), tabluden videndes periodas.

Element om harv londuses, pala Man kores — 3 grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas. Vl 1817 ročilaine Jöns Jakob Bercelius-himik sai puhtast molibdenad ezmäižen kerdan. Nimitihe amuižgrek.: μόλυβδος-sanaspäi «hahktin» molibdenitan (MoS2) irdpol'žen koskundan tagut galenitha (PbS).

Fizižed ičendadRedaktiruida

Molibden om hoštai hahkvauvaz päličmänendmetall. Pind muigotub il'mas 400 C° lämudel da sen enamba.

Atommass — 95,95. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 10,22 g/sm³. Suladandlämuz — 2896 K (2623 C°). Kehundlämuz — 4912 K (4639 C°).

Londuseline molibden kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: 92Мо (15,86% massan mödhe), 94Мо (9,12%), 95Мо (15,70%), 96Мо (16,50%), 97Мо (9,45%), 98Мо (23,75%) i 100Мо (9,62%, T½ — 8,5 × 1018 vot). Sen ližaks tetas 26 ratud radioaktivišt izotopad 83..91, 93, 99, 101..115 atommassanke i niiden 8 izomärad.

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe molibdenad legiruimha terasid, tehmaha lazeriden zerkloid, samha tehnecijad-99 medicinižen diagnostikan täht. Čaptas metalloid molibdenanvanuimel elektroerozionižiš tömašinoiš.

Sadas enamba neniš valdkundoiš: Kitai, AÜV, Čili, Peru, Meksik, Kanad, Armenii, mugažo om löudmižsijid Avstralijas i Norvegijas. Saihe 250 tuhad tonnoid mail'mas vl 2014. Maksoi 11 750 US$ tonnas vl 2016.

IrdkosketusedRedaktiruida