Molibden

Molibden (Mo — molybdaenum latinan kelel) om 42nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kudendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kudenden gruppan laptalagruppas), tabluden videndes periodas.

Molibdenan kristalline palaine ühten kubižen santimetran kohtha

42	0 0 1 13 18 8 2
Mo 95,95
Molibden

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Man kores — 3 grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas.

Vl 1817 ročilaine Jöns Jakob Bercelius-himik sai puhtast molibdenad ezmäižen kerdan. Nimitihe amuižgrek.: μόλυβδος-sanaspäi «hahktin» molibdenitan (MoS₂) irdpol'žen koskundan tagut galenitha (PbS).

Fizižed ičendad

Molibden om hoštai hahkvauvaz päličmänendmetall. Pind muigotub il'mas 400 C° lämudel da sen enamba.

Atommass — 95,95. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 10,22 g/sm³. Suladandlämuz — 2896 K (2623 C°). Kehundlämuz — 4912 K (4639 C°).

Londuseline molibden kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: ⁹²Мо (15,86% massan mödhe), ⁹⁴Мо (9,12%), ⁹⁵Мо (15,70%), ⁹⁶Мо (16,50%), ⁹⁷Мо (9,45%), ⁹⁸Мо (23,75%) i ¹⁰⁰Мо (9,62%, T_½ — 8,5 × 10¹⁸ vot). Sen ližaks tetas 26 ratud radioaktivišt izotopad 83..91, 93, 99, 101..115 atommassanke i niiden 8 izomärad.

Kävutand

Ottas kävutamižhe molibdenad legiruimha terasid, tehmaha lazeriden zerkloid, samha tehnecijad-99 medicinižen diagnostikan täht. Čaptas metalloid molibdenanvanuimel elektroerozionižiš tömašinoiš.

Sadas enamba neniš valdkundoiš: Kitai, AÜV, Čili, Peru, Meksik, Kanad, Armenii, mugažo om löudmižsijid Avstralijas i Norvegijas. Saihe 250 tuhad tonnoid mail'mas vl 2014. Maksoi 11 750 US$ tonnas vl 2016.

Irdkosketused

• Molibden webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz molibdenas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)