Molibden

Molibden (Mo — molybdaenum latinan kelel) om 42nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kudendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kudenden gruppan laptalagruppas, VIB), tabluden videndes periodas.

42	0 0 1 13 18 8 2
Mo 95,95
Molibden

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Man kores — koume grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas.

Vl 1817 ročine Jöns Jakob Bercelius-himik sai puhtast molibdenad ezmäižen kerdan, endišti molibdenan hapandust vezinikal. Nimitihe amuižgrek.: μόλυβδος-sanaspäi molibdos «hahktin» molibdenitan (MoS₂) irdpol'žen koskundan tagut galenitha (PbS).

Fizižed ičendad

Molibden om hoštai hahkvauvaz päličmänendmetall. Pind muigotub il'mas 400 C° lämudel da sen korktemba.

Atommass — 95,95. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 10,22 g/sm³. Suladandlämuz — 2896 K (2623 C°). Kehundlämuz — 4912 K (4639 C°).

Londuseline molibden kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: ⁹²Мо (15,86 % massan mödhe), ⁹⁴Мо (9,12 %), ⁹⁵Мо (15,70 %), ⁹⁶Мо (16,50 %), ⁹⁷Мо (9,45 %), ⁹⁸Мо (23,75 %), i ühtes vähäradioaktivižespäi, ¹⁰⁰Мо (9,62 %, T_½ = 8,5 × 10¹⁸ vot, kändase rutenijaks kaksitadud β-čihodamižen kal't). Sen ližaks tetas 26 ratud radioaktivišt izotopad 83..91, 93, 99, 101..115 atommassanke i niiden kahesa izomärad. Kaikiš hätkembad čihodajad oma ⁹³Мо-izotop nell' tuhad vozid pol'čihodamižen pordonke, ⁹⁹Мо (T_½=2,75 päivest) i ⁹⁰Мо (5,5 časud), mugažo ^93mМо-izomär (6,85 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas β- i protonižen (nomer 83, 87), β- i neitronižen (nomer 110) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't. Izotopad 83 i 87 kändasoiš niobijaks i cirkonijaks, izotopad 84..86, 88..91, 93 — niobijaks, izotopad 99, 101..113 — tehnecijaks (nomer 110 — sen kahteks izotopaks).

Himižed ičendad

Metall muigotub il'mas teravas 600 C° lämudel da sen korktemba MoO₃-trioksidan sädandanke. Muigotandmärad: +2, +3, +4, +5, +6.

Molibdenan samine zavodiše kivendoiden küllästamižespäi flotacižel metodal. Sadud molibdenine koncentrat poltase hapandusen (VI) sädandhasai:

{\ce {2 MoS2 + 7 O2 -> 2 MoO3 + 4 SO2,}}

sid' se alištub ližapuhtastandale. Edemba МоО₃ endištase vezinikal:

{\ce {MoO3 + 3 H2 -> Mo + 3 H2O.}}

Molibden sädab ühtnendoiden rived galogenidenke, sen aigan elementan muigotandmärad oma erazvuiččed. Metallan tuhkan vai МоО₃-hapandusen ičekeskentehmine ftoranke F₂ andab molibdenan geksaftoridad МоF₆ mujutomaks kebnašti kehujaks nozoludeks. Molibden (+4 i +5) sädab kovid МоHal₄- i МоHal₅-galogenidoid (Hal = F, Cl, Br). Tetas üks'jäižes ühtnendas jodanke, se om molibdenan dijodid МоI₂.

Kävutand

Ottas kävutamižhe molibdenad legiruimha terasid, tehmaha lazeriden zerkloid, samha tehnecijad-99 medicinižen diagnostikan täht. Čaptas metalloid molibdenanvanuimel elektroerozionižiš tömašinoiš.

Sadas enamba neniš valdkundoiš: Kitai, AÜV, Čili, Peru, Meksik, Kanad, Armenii, mugažo om löudmižsijid Avstralijas i Norvegijas. Saihe 250 tuhad tonnoid mail'mas vl 2014. Maksoi 11 750 US$ tonnas vl 2016.

Homaičendad

Irdkosketused

Molibden Vikiaitas