Pešt (agj)

(Oigetud lehtpolelpäi Pešt)

Pešt-agj (mad'j.: Pest megye [ˈpɛʃt]) om üks' Mad'jaranman agjoišpäi. Mad'jaranman Budapešt-pälidn tegeb Pešt-agjan-ki administrativižidme funkcijoidme, tobmuden aluzkundad sijadasoiš enččen Pešt-lidnan ratušas.

Pešt-agjan kart

Agj om sätud Toižen mail'man sodan jäl'ghe vanhan Pešt-Piliš-Šol't-Kiškun-agjan jagandal kahteks agjaks: Pešt i suvine Bač-Kiškun.

Geografijan andmused

vajehta

Agj levigandeb valdkundan keskuzpalas i pohjoižes. Röunatab kudenke agjanke, mugažo Slovakijanke pohjoižes. Dunai läbitab agjan päivlaskmašt palad pohjoižespäi suvhe. Reljef om erazvuitte, om tazangištoid, kukhid i mägid. Agjan kaikiš korktemb čokkoim om Čovanjos-mägi (938 m ü.m.t.).

Pind om 6 393,14 km². Ristitišt — 1 226 115 eläjad (2015, kaikiš suremb kaikes aigas), se om Mad'jaranman kaikiš suremb agj eläjiden lugun mödhe lugemata Budapešt-pälidnad. Kaks' eläjad koumespäi elädas Budapeštan ezilidnoiš.

Administrativine jagand

vajehta
 
Agjan rajonad vspäi 2013

Pešt-agj jagase kahesatoštkümneks jarašaks (rajonaks). Edel vn 2013 administrativišt reformad kuz'toštkümne kišteršegad (rajonad) oli niiden sijas.

Lidnad

vajehta

Peštas om vižkümne nell' lidnad:

Agjas om 187 žilod lidnoihe ližaks.

Irdkosketused

vajehta


Mad'jaranman agjad da niiden administrativižed keskused
Bač-Kiškun (Kečkemet) | Baran'j (Peč) | Bekeš (Bekeš'čab) | Boršod-Abaui-Zemplen (Miškol'c) | Čongrad-Čanad (Seged) | D'jor-Mošon-Šopron (D'jor) | Fejer (Sekešfehervar) | Haidu-Bihar (Debrecen) | Heveš (Eger) | Jas-Nad'kun-Sol'nok (Sol'nok) | Komarom-Estergom (Tataban'j) | Nograd (Šal'gotarjan) | Pešt (Budapešt) | Sabol'č-Satmar-Bereg (N'jired'haz) | Šomod' (Kapošvar) | Zal (Zalaegerseg) | Tol'n (Seksard) | Vaš (Sombathei) | Vesprem (Vesprem-lidn)
tazostadud agjaha lidn — Budapešt