Troick (Čeläbinskan agj)

Troick (ven.: Тро́ицк, tot.: Тыруйски / Троицк, kaz.: Мұнанай / Троицк) om Venäman lidn, lidnümbrik da transporttesol'm Čeläbinskan agjan suvipäivnouzmas, röunanno Kazahstananke. Se om agjan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe, om Troickan rajonan administativižeks keskuseks mugažo (ei mülü sihe).

Troick
Троицк
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 73,421 ristitud
Pind 139,15 km²
Troick Троицк
Pämez' Aleksandr Vinogradov
(viluku 2014—)
Telefonkod +7−35 163-xx-xxx
Avtokod 74, 174
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud kazahlaižiden tahondas vn 1743 kezakul kuti Troickan lidnuz. Vspäi 1750 tehtihe jarmankad semendkuspäi redukuhusai žilon torguindtanhal, torguind mäni vajehtusel. Žilo sai lidnan statusad vl 1784.

Troick šingotase GRES:an elektrusen pästandal, elektromehanižel tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (mineraline lämuzizoläcii, savičtegim), sömtegimištol, mugažo sumciden pästandal edheotand, muit, vedimdepo i vagondepo ratas lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase Uvel'k-jogen molembil randoil (ven.: Увелька 234 km pitte, Tobolan hurapol'ne bassein), 170 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ui-jogi (ven.: Уй) lankteb Uvel'kha oiktalpäi, ned sätas Troickan vezivaradint ani lidnas da vides kilometras mödvedhe päivnouzmha sišpäi. Matkad Kazahstanhasai om 0..5 km suvhe i suvipäivlaskmha, Čeläbinskhasai om 120 km pohjoižhe orhal, 136 km avtotel vai raudtel. Lähembaine lidn om Suviural'sk 44 km pohjoižhe-lodeheze orhal, 49 km avtotedme vai raudtedme.

Tobmuz

vajehta

Troick om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.

Edeline lidnan pämez' (lidnümbrikon Administracijan pämez') om Viktor Ščokotov (2010 — viluku 2014).

Eläjad

vajehta

Vl 1939 kaik 47 tuhad ristituid elihe lidnas. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 78 372 ristitud. Kaik 75 231 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 85..91 tuhad eläjid vll 1967−2001 (91 tuh. rist. vll 1986−1987).

Rahvahad (2010): venälaižed — 82,5 %, totarlaižed — 7,2 %, ukrainalaižed — 3 %, kazahlaižed — 2 %, toižed rahvahad — 5,3 %.

Ortodoksižen hristanuskondan 15 pühäpertid[1] oma kaičenus i saudud lidnas: Eläban Eziauguižen Stroican kafedraline päjumalanpert' (letihe vll 1754−1762), Kazanin Jumalanmaman naižjumalankodin jumalanpert' i časoun', kuz' jumalanpertid, koume kodijumalanpertid i koume časounäd. Niiden ližaks üks' jumalanpert' i üks' časoun' ei ole kaičenus. Islaman seičeme pühäpertid oli edel Redukun revolücijad, nellän mečetin sauvused oma kaičenus, niišpäi kaks' oma udessündutadud i avaitud.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Troickan tehnologine tehnikum[2] i koume kolledžad: aviacijan tehnine[3], pedagogine[4], medicinine[5], mugažo Čeläbinskan valdkundaližen universitetan filial, Suviuralan valdkundaližen agrarižen universitetan filial (edel 2003. vot Troickan agrarine tehnikum) i sen-žo Veterinarižen medicinan institut[6] ratas lidnas.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Troickan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Troickan tehnologižen tehnikuman sait (ttt.troitsk.su). (ven.) (+ äikel'ne avtomatine känduz)
  3. Troickan aviacijan tehnižen kolledžan sait (tatuga.ru). (ven.)
  4. Troickan pedagogižen kolledžan sait (tpcollege.ru). (ven.)
  5. Troickan medicinižen kolledžan sait (medtroitsk74.my1.ru). (ven.)
  6. Suviuralan valdkundaližen agrarižen universitetan filialad юургау.рф-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Čeläbinskan agjan lidnad
| Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk