Kasli (ven.: Касли́, bašk.: Кәҫле vai Кәһте paginoiš, tot.: Кәсле) om Venäman lidn da lidnankund Čeläbinskan agjan pohjoižes. Se om Kaslin rajonan administrativine keskuz.

Kasli
Касли
 Lidnanznam
Coat of Arms of Kasli (Chelyabinsk oblast).png
 Flag
Flag of Kasli (Chelyabinsk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 16 263 ristitud
Pind 39,76 km²
Kasli Касли
Pämez' Jekaterina Vasenina
(kezaku 2 017—,
rat'kaigoidenke )
Telefonkod +7-35 149-xx-xxx
Avtokod 74, 174
Aigvö UTC+5 (MSK+2)

IstoriiRedaktiruida

Eländpunktan aluz om pandud vl 1747 kuti Kaslinskii-žilo sauvomha da holitamha kaugedraudan tegint, nimitihe järviden mödhe. Kätihe radnikžiloks vl 1929. Kasli sai lidnan statusad vn 1942 29. päiväl heinkud. Sirtihe eläjid aigaks radiacižen avarijan tagut «Majak»-tegimel vn 1957 sügüz'kul.

Kasli šingotase kaugedraudan čomamahtoližen valamižen tegimel, radiotegimel (kaičendsignalizacii, sodaelektrotehnik), mugažo kalategim i omblendfabrik ratas lidnas.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase rajonan suvipäivlaskmaiženno röunanno. Se om ümbärtud nenil järvil: Irtäš-järv-vezivaradim (bašk.: Ирташ, 227 m ü.m.t., 53,5 km²) om lidnan suvirandaks, Sur' Kasli-järv (bašk.: Оло Кәҫле / Оло Кәһте, 20,5 km²) — pohjoižrandaks, Kireti-järv (7,4 km², 230 m ü.m.t.) om lodehes, Pen' Kasli i Kutaši päivnouzmas. Järved mülüdas Iset'-jogen oigedpol'žhe basseinha, kanal ühtenzoitab Sured Kasli-järved Irtäšunke lidnan päivlaskmas.

Matkad lidnaspäi Čeläbinskhasai om 90 km suvipäivnouzmha-suvhe orhal vai 125 km avtotel. Lähembaižed lidnad oma Ozörsk 15 km suvhe orhal vai 20 km avtotedme i Snežinsk 22 km pohjoižhe orhal vai 27 km avtotedme.

Prigorodnii-žilo (32 rist. vl 2017) mülüb lidnankundha Kaslin ližaks. Lidnankundan pind — 243,54 km².

EläjadRedaktiruida

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 16 969 ristitud, lidnankundan — 17 032 ristitud, rajonan pol'. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 20..21 tuhad eläjid vll 1939−1992 (21 837 rist. vl 1959, kaks' vot jäl'ghe avarijad). Kaik 16 295 ristitud elihe lidnankundas vl 2017. Ortodoksižen hristanuskondan Sündun Voznesenjan pühäpert' (1852) i ph. Mikulai Likijalaižiden Mir-čudonsädajan jumalanpert' (1861) oma avaitud lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,3%, baškiralaižed — 2,7%, totarlaižed — 1,9%, toižed rahvahad — 3,1%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Kaslin tegimištoliž-gumanitarine tehnikum.[1]

HomaičendadRedaktiruida

  1. Kaslin tegimištoliž-gumanitarižen tehnikuman sait (каслитехникум.рф). (ven.) (+ äikel'ne avtomatine känduz)

IrdkosketusedRedaktiruida



Čeläbinskan agjan lidnad
| Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk