Kasli
Kasli (ven.: Касли́, bašk.: Кәҫле vai Кәһте paginoiš, tot.: Кәсле) om Venäman lidn da lidnankund Čeläbinskan agjan pohjoižes. Se om Kaslin rajonan administrativine keskuz.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2023) | 15,006 ristitud |
| Pind | 39,76 km² |
| |
| Pämez' | Jekaterina Vasenina (kezaku 2017—, rat'kaigoidenke ) |
| Telefonkod | +7−35 149-xx-xxx |
| Avtokod | 74, 174 |
| Aigvö | UTC+5 (MSK+2) |
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud vl 1747 kuti Kaslinskii-žilo sauvomha da holitamha kaugedraudan tegint, nimitihe järviden mödhe. Kätihe radnikžiloks vl 1929. Kasli sai lidnan statusad vn 1942 29. päiväl heinkud. Sirtihe eläjid aigaks radiacižen avarijan tagut «Majak»-tegimel vn 1957 sügüz'kul.
Kasli šingotase kaugedraudan čomamahtoližen valamižen tegimel, radiotegimel (kaičendsignalizacii, sodaelektrotehnik), mugažo kalategim i omblendfabrik ratas lidnas.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase rajonan suvipäivlaskmaiženno röunanno. Se om ümbärtud nenil järvil: Irtäš-järv-vezivaradim (bašk.: Ирташ, 227 m ü.m.t., 53,5 km²) om lidnan suvirandaks, Sur' Kasli-järv (bašk.: Оло Кәҫле / Оло Кәһте, 20,5 km²) — pohjoižrandaks, Kireti-järv (7,4 km², 230 m ü.m.t.) om lodehes, Pen' Kasli i Kutaši päivnouzmas. Järved mülüdas Iset'-jogen oigedpol'žhe basseinha, kanal ühtenzoitab Sured Kasli-järved Irtäšunke lidnan päivlaskmas.
Matkad lidnaspäi Čeläbinskhasai om 90 km suvipäivnouzmha-suvhe orhal vai 125 km avtotel. Lähembaižed lidnad oma Ozörsk 15 km suvhe orhal vai 20 km avtotedme i Snežinsk 22 km pohjoižhe orhal vai 27 km avtotedme.
Prigorodnii-žilo (32 rist. vl 2017) mülüb lidnankundha Kaslin ližaks. Lidnankundan pind — 243,54 km².
Eläjad
vajehtaVn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 16 969 ristitud, lidnankundan — 17 032 ristitud, rajonan pol'. Kaik 16 263 ristitud elihe lidnas i 16 295 ristitud kaikes lidnankundas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 20..21 tuhad eläjid vll 1939−1992 (21 837 rist. vl 1959, kaks' vot jäl'ghe avarijad).
Rahvahad (2010): venälaižed — 92,3 %, baškiralaižed — 2,7 %, totarlaižed — 1,9 %, toižed rahvahad — 3,1 %.
Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid[1] oma avaitud lidnas: Sündun Voznesenjan jumalanpert' (1852), ph. Mikulai Likijalaižiden Mir-čudonsädajan jumalanpert' (1861), ph. Serafim Sarovalaižen časoun'. Venäman amuižortodoksižen hristanuskondan Pedroi- i Pauloi-apostoloiden pühäpert' om saudud vll 2010−2013.
Kaslin tegimištoliž-gumanitarine tehnikum[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Galerei
vajehta-
Läžundkodin (Omblendfabrikan) ansambl' (2014) -
Sündun Voznesenjan jumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), vn 2014 nägu -
Kodilezi kaslin valamižespäi Ipatjevan pertiš (Jekaterinburg, 2021) -
Fontan kaslin valamižespäi läz profškolad (2018) -
Istorižen läžundkodin sauvuz (2018)
Homaičendad
vajehta- ↑ Kaslin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Kaslin tegimištoliž-gumanitarižen tehnikuman sait (prof18.nubex.ru). (ven.) (+ äikel'ne avtomatine känduz)
Irdkosketused
vajehta| Kasli Vikiaitas |
| Čeläbinskan agjan lidnad | ||
| Aš | Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk | ||