Ostaškov (ven.: Оста́шков) om Venäman lidn Tverin agjan lodehes. Se om Municipaližen «Ostaškovan lidnümbrik»-ühtnikan (edel 2017-nden voden semendkud — rajonan) administrativine keskuz.

Ostaškov
Осташков
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 15,384 ristitud
Pind 12,92 km²
Ostaškov Осташков
Telefonkod +7−48 235-xx-xxx
Avtokod 69
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Vanh sar'hine Kličen-röunlidnuz mainitase ezmäižen kerdan litvalaižen Ol'gerd-ruhtinasen kirjeižes vl 1371. Kaks' randališt Ostaškovan küläd mainitasoiš ezmäižen kerdan vl 1434. Ostaškov-eländpunkt sai oficiališt lidnan statusad vl 1770, i vodele 1775 kändihe makundan keskuseks. Suren sodan aigan ei olend okkupiruidud, no vozil 1941−1942 sijazihe frontpirdanno.

Ostaškovan ižandusen päsarakod oma ladimensauvomižen tegim[1] (elektroakustine apparatur), sömtegimišt, sauvond da turizm, mugažo kaks' nahkoiden tegint i omblendfabrik oma saudud.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalas, Seliger-järven suvirandal da sen saril, seižub Valdai-ülüden keskuses, 210 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Tverihesai om 190 km päivnouzmha. Lähembaižed lidnad oma Kuvšinovo 75 km päivnouzmha avtotedme i Andreapol' 92 km suvipäivlaskmha avtotedme. Ostaškov-raudtestancii sijadase «BologojeVelikije Luki»-keskustal.

Klimat om ven. Voden keskmäine lämuz — +4,5 C°, kaikiš lämhemb om heinku (+17,5 C°), viluku i uhoku oma kaikiš vilumbad (−8..−9 C°). Paneb sadegid 687 mm vodes, enamba kezakus-elokus (81..90 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (34 mm kus).

Eläjad

vajehta

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 18 088 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) koume nelländest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 27 401 eläjad vl 1989. Kaik 16 318 eläjad oli lidnas vl 2017.

Ortodoksižen hristanuskondan ühesa pühäpertid[2] oma kaičenus lidnas: Hristan Eläbzdusen päjumalanpert', Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert', Jumalanmaman Smolenskan jumalaižen jumalankodi (päjumalanpertinke i kahtenke jumalanpertinke), Znam-jumalaižen naižjumalankodi (Sündun Voznesenjan päjumalanpertinke), koume časounäd. Niiden ližaks koume jumalanpertid oma pandud mantazole.

Ostaškovan kolledž[3] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Lidnan jäl'gmäine pämez' oli Boris Kobzarev vspäi 2015.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Ladimensauvomižen tegimen sait (Ostaškov, luchost.ru). (ven.)
  2. Ostaškovan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Ostaškovan kolledžan sait (ostcollege.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Tverin agjan lidnad
Andreapol' | Belii | Bežeck | Bologoje | Kaläzin | Kašin | Kimri | Konakovo | Krasnii Holm | Kuvšinovo | Lihoslavl' | Nelidovo | Ostaškov | Päivlaskmpol'ne Dvin | Ržev | Staric | Zubcov | Toropec | Toržok | Tver' | Udoml' | Ves'jegonsk | Višnii Voločok