Čkalovsk (Alalidnan agj)


Čkalovsk (ven.: Чкаловск) om Venäman lidn Alalidnan agjan päivlaskmas. Se om Čkalovskan lidnümbrikon (vhesai 2015 — rajonan) administrativine keskuz da pala.

Čkalovsk
Чкаловск
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 11,193 ristitud
Pind 7 km²
Čkalovsk Чкаловск
Telefonkod +7−83 160-xx-xxx
Avtokod 52, 152
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan 12. voz'sadal kuti Vasilöva Slabad (ven.: Василёва Слобода) Jurii I Pit'kkäded-ruhtinasen Vasil'ko-poigan-sodavejan nimen mödhe. Panihe slabadan alust Vasil'kon käskön mödhe kuti varalidnuz Gorodecan täht Volgan vastrandal. Vspäi 1764 Vasilövo oli ekonomižeks žiloks. Läz 25 astiinikoiden edheotandad radoi siš 19. voz'sadan keskes. Laivanlikund madalzdujadme jogedme ližadui, i vl 1883 sauvoškanzihe žilos kohenduzedheotandoid jogen pohjan süvendusen laivišton täht.

Udesnimitihe žilod vn 1937 elokus sündnuden žilho Vasilii Čkalov-lendajan kanzannimen mödhe hänen lendandan jäl'ghe Pohjoižnaban kal't Amerikannoks. Čkalovskan pala putui upotamižen zonha Gor'kijan GES:an sauvondan aigan 1950-nzil vozil, ka udessaudihe erasid pertid i laivansauvomižen tegint udel sijal. Žilo sai lidnan statusad vl 1955.

Čkalovsk šingotase verfil, «Polöt»-tegimel (tarkoiktad metalližed tegesed ladimiden, avtoiden i raudten täht), omblendfabrikal i elektromehanižel tegimel, mugažo šampanj-vinan tegim radab.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase ümbrikon pohjoižpäivnouzmas, Volgan oiktal randal (Gor'kijan vezivaradim) i langenijal sihe Sanaht-jogen hural randal (ven.: Санахта 28 km pitte), 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Ivanovon agjan röunhasai om 10 km pohjoižhe orhal, Alauz'lidnan keskushesai om 67 km suvipäivnouzmha orhal vai 103 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Gorodec 20 km suvipäivnouzmha orhal vai 50 km avtotedme, Zavolžje (lähembaine raudtestancii) 17 km suvipäivnouzmha-suvhe orhal vai 39 km avtotedme, i Pučež (Ivanovon agj) 25 km pohjoižhe orhal vai 44 km avtotedme.

Vll 2004−2015 lidn oli rajonan lidnankundaks.

Eläjad

vajehta

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 12 368 ristitud, lidnümbrikon viž ühesandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli läz 15 tuhad eläjid vll 1989−1998 (15 100 rist. vl 1996).

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid[1] oma avaitud lidnas: ph. Anastasija-sol'menpätajan jumalanpert' (1995) i Sündun Eläbzdusen časoun'.

Čkalovskan transportan i informacižtehnologijoiden tehnikum[2] om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Čkalovskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Čkalovskan transportan i informacižtehnologijoiden tehnikuman sait (протехникум.рф). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Alalidnan agjan lidnad
Alauz'lidn | Arzamas | Balahn | Bogorodsk | Bor | Čkalovsk | Dzeržinsk | Gorbatov | Gorodec | Knäginino | Kstovo | Kulebaki | Liskovo | Lukojanov | Navašino | Pavlovo | Perevoz | Pervomaisk | Sarov | Semönov | Sergač | Šahunj | Zavolžje | Uren' | Vetlug | Viks | Volodarsk | Vorsm