Padui (ital.: Padova [ˈpaːdova], latin.: Patavium) om lidn da kommun Italijan pohjoižpäivnouzmas, mülüb Venecijan agjaha.

Padui
Padova
Lidnanznam
Blason ville it Padoue.svg
Valdkund Italii
Eläjiden lugu (2018) 210 928 ristitud
Pind 93,03 km²
Padui Padova
Pämez' Serdžo Džordani
(kezaku 2 017—)
Telefonkod +39-(0)49
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2


Padujan kuz' rajonad.

IstoriiRedaktiruida

Ezmäižed eländpunktad oliba olmas lidnan territorijal 11.-10. voz'sadaspäi edel meiden erad. Vspäi 226 EME Padui oli ühtnenu Riman tobmudehe. Vl 1405 Padui mülüi Venecijan Tazovaldkundha i kändihe sen openduzkeskuseks. 16. voz'sadan lidnuz om kaičenus hüvin, Riman amfiteatran seiniden jändused oma olmas.

Padui šingotase tegimištzonal 10 km² pindal, se om varatoittud portal i kahtel raudtestancijal, Evropan järed logistine keskuz. Sädas mugažo keramižid tegesid, kaluid porcellanaspäi i čomamahttekstilišpäi, muziksoitoid, juvelirižid tegesid.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Bakkil'jone-jogen (118 km pitte, ital. Bacchiglione) i kanaliden randoil, 12 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Brent-jogi (174 km, ital. Brenta) om lidnan pohjoižröunaks. Matkad Venecijan lahthesai da Venecijhasai om 20 km päivnouzmha.

EläjadRedaktiruida

Vl 2015 eläjiden lugu oli 211 208 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 234 678 eläjad vl 1981. Vl 2006 90,7% eläjid oliba italijalaižed, uskojiden enambuz — Riman katolikad. Vodele 2016 kommunan toižiden rahvahiden pala oli 15,9%, sündnundan ma (enamba 2,5 tuhad rist.): Romanii — 8,8 tuh., Moldov — 4,7 tuh., Nigerii — 2,6 tuh., Kitai — 2,5 tuhad.

TransportRedaktiruida

Kundaline transport om avtobusad (40 maršrutad), tramvaid šinal (1 jono, 10 km), privatižed taksid. Elektroraudtejonod ühtenzoittas Venecijan aglomeracijan toižidenke lidnoidenke.

SebruzlidnadRedaktiruida

IrdkosketusedRedaktiruida