Rtiščevo (ven.: Рти́щево) om Venäman lidn, lidnankund da raudtesol'm Saratovan agjan lodehes. Se om Rtiščevon rajonan administrativine keskuz.

Rtiščevo
Ртищево
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 38,030 ristitud
Pind 32,95 km²
Rtiščevo Ртищево
Pämez' Vladimir Kalämin
(sügüz'ku 2018—)
Telefonkod +7−84 540-xx-xxx
Avtokod 64, 164
Aigvö UTC+4 (MSK+1)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal, mainitase vspäi 1666. Edel 1723 vot žilon nimituz oli Pokrovskoje, sid' pomeššikoiden Rtiščevad-rodun kanzannimen mödhe, hö oliba žilon pidajikš vhesai 1794. Toine oli Rtiščevo-žilo raudtestancijanno vspäi 1871. Žilo raudtestancijanno sai lidnan statusad vn 1925 6. päiväl kezakud. Ühtištuihe endevanhad Rtiščevo-žilod lidnanke vl 1974.

Rtiščevo šingotase mašinansauvomižen «Argon»-tegimel (elektromagnitižed ajaimed, kaičendsistemad, käroudusen indikatorad, mebel'furnitur, mašinad vaumičemha heinäd da villäd živatoile sötkeks), magaduzsijansobiden da koditekstilin tegimel, sömtegimištol (kanafabrik ümbriradajanke tehmiženke), mugažo asfal'ttegim radab.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Ol'šank-jogen (ven.: Ольшанка 42 km pitte) i Iznajir-jogen keskes (ven.: Изнаир 98 km pitte), 210 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ol'šank-jogi om lidnan pohjoižröunaks, molembad joged oma Hopran üläjoksmusen hurad ližajoged. Matkad Penzan agjhasai om 20 km pohjoižhe orhal, Saratovhasai om 167 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal, 197 km avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Serdobsk (Penzan agj) 37 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 48 km avtotel vai raudtel, i Arkadak 41 km suvhe-suvipäivlaskmha orhal, 52 km avtotel vai raudtel. Sodalendimport om koumes kilometras lodeheze lidnaspäi.

Rtiščevo om lidnankundan (municipaližen ühtnikan) üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan pind — 32,95 km².

Eläjad

vajehta

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan da lidnankundan eläjiden lugu oli 41 289 ristitud, rajonan viž seičemendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 44..45 tuhad eläjid vll 1989−2003 (45 100 rist. vll 1996−1998).

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 94,1%, ukrainalaižed — 0,6%, armenijalaižed — 0,4%, totarlaižed — 0,4%, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 4,5%.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[1] oma avaitud lidnas: ph. Aleksandr Nevalaižen i ph. Mikulai-čudonsädajan.

Rtiščevon politehnine licei i Samaran valdkundaližen raudteiden universitetan filial (ende Rtiščevon raudtetransportan tehnikum)[2] oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Rtiščevon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Rtiščevon filial universitetan samgups.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Saratovan agjan lidnad
Arkadak | Atkarsk | Balakovo | Balašov | Engel's | Hvalinsk | Jeršov | Kalininsk | Krasnii Kut | Krasnoarmeisk | Marks | Novouzensk | Petrovsk | Pugačov | Rtiščevo | Saratov | Šihani | Vol'sk