Avaita pämenü
Cirkonijan brusuded ühten kubižen santimetran kohtha.
40
0
0
2
10
18
8
2
Zr
91,224
Cirkonii

Cirkonii (Zrzirconium latinan kelel) om 40nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — nelländen gruppan laptalagruppas), tabluden videndes periodas.

Element om levitadud londuses, pala Man litosferas — 170..250 grammad tonnas. Germanijalaine Martin Genrih Klaprot-himik avaiži cirkonijan vl 1789. Mülüb mineraloihe gafnijan ühtes.

Biologišt rolid ei ole, segoitamatomad vedes cirkonijan ühtnendad oma inertižed himižešti bioümbrištos. Metall sättub proteziruimha luid i hambhid.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Cirkonii om plastine hoštai hobedaižvauged metall. Pölü palab i poukahtub il'mas. Metall oleskeleb kahtes kristalližes modifikacijas järgeližel painudel: α-Zr geksagonaliženke seglusenke kändase β-cirkonijaks kubiženke seglusenke 863 C° (ližasegoitusita) lämudel.

Atommass — 91,224. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,506 g/sm³. Suladandlämuz — 2128 K (1855 C°). Kehundlämuz — 4650 K (4377 C°).

Londuseline cirkonii kogoneb vides izotopaspäi, nell' oma stabiližed: 90Zr (51,46%), 91Zr (11,23%), 92Zr (17,11%), 94Zr (17,4%), 96Zr (2,8%, T½=2 × 1019 vot). Tetas mugažo 28 ratud radioaktivišt izotopad 78..89, 93, 95, 97..110 atommassanke, i 6 izomärad, kaikiš hätkemb om 93Zr-izotop 1,53 mln vozid pol'čihodamižen pordonke.

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe metallurgijas legiruindližaduseks. Vajehtadas hüväsuguižid metalloid tehnikas. Tehtas astjoid, südäitukuižiden reaktoriden paloid, muiktusenvastašt mašiništod. Kävutadas praznikambuškelusen šlibakoikš, palab teravas i läz savuta.

IrdkosketusedRedaktiruida