Medvežjegorsk (ven.: Медвежьего́рск, karj.: Karhumägi, suom.: Karhumäki) om Venäman lidn Karjalan Tazovaldkundan keskuzpalas. Se om Medvežjegorskan rajonan administrativine keskuz da üks'jäine lidn, mugažo Änižentagaižen znamasine keskuz. Rajonan ristitišton pol' eläb lidnas.

Medvežjegorsk
Медвежьегорск (ven.)
Karhumägi (karj.)
Karhumäki (suom.)
Lidnanznam
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 11,737 ristitud
Pind 14 km²
Medvežjegorsk Медвежьегорск (ven.) Karhumägi (karj.) Karhumäki (suom.)
Pämez' Dmitrii Hlistko
(heinku 2023—,
Дмитрий Хлыстко)
Telefonkod +7−81 434-xx-xxx
Avtokod 10
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud vl 1916 kuti žilo Medvežja Gor-raudtestancijanno (ven.: Медвежья Гора) udel «PiterMurmansk»-raudtekeskustal. Stancijan nimi om mugoi-žo nügüd'. Vozil 1930−1933 žilo oli Vaugedmeren-Baltijanmeren veziten sauvondan ohjastuzkeskusen i kazvoi lujas. Veziten ohjastuzkeskuz sijadase täs nügüd'-ki. Vl 1938 Medvežja Gor-radnikžilo sai lidnan statusad nügüdläiženke nimenke.

Medvežjegorskan ižandusen päsarakod oma mecan ümbriradmine i laivansauvomine. Mugažo šebin'tegim, leib- da maidtegimed, jogiport i raudten depo ratas lidnas. Kaks' turizmkompleksad i adivpert' ratas matknikoiden täht.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase rajonan keskuses, seižub Änižen pohjoižel randal, 30 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kukhad ümbärtas lidnad. Matkad Petroskoihesai om 125 km suvhe orhal vai 160 km avtol.

Klimat om ven meren pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +2,2 C°, kezakun-elokun +13,6..+16,7 C°, tal'vkun-uhokun −8,1..−11,1 C°.

Tobmuz

vajehta

Vičk-žilo (karj.: Vička, ven.: Ви́чка) da Pergub-stancii (karj.: Perälahti, ven.: Пергуба) mülüdas lidnankundha (om sätud vl 2004) Medvežjegorskan ližaks, niiden ühthine ristitišt oli 216 eläjad vl 2016. Lidnankundan pind om 324,68 nellikkilometrad.

Järgenduseližed valičendad lidnankundan Nevondkundha (ven.: Совет поселения) oliba vn 2013 8. päiväl sügüz'kud (koumanz' kucund). Kaik rahvaz valičeb sen 15 ezitajad videks vodeks.

Edeližed lidnan nevondkundan ezimehed oma Sajad Iskenderov (Саяд Искендеров, tal'vku 2017 — heinku 2023), Tat'jana Kaštanova vn 2017 tal'vkuhusai. Lidnankundan Administracijan edeline pämez' om Aleksei Molčanov (2013 — heinku 2016). Administracii om likvidiruidud vn 2020 keväz'kule, sen jäl'ghe Lidnankundan Nevondkundan ezimez' om lidnan pämehen. Ende Administracijan pämez' radoi lidnankundan pämeheks.

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan eläjiden lugu oli 12 108 ristitud. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 15 533 ristitud, vn 2021 — 11 962 ristitud. Kaik 14 446 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 20 373 eläjad vl 1989.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid[1] oma avaitud lidnas: Illä-endustajan jumalanpert' (om letud vl 1994 nevondkundaližen sauvusen alusel) i Jumalanmaman Emäganpäivän časoun' (om saudud vl 2008).

Lapsiden opendusen aluzkundad oma viž päivkodid, koume školad, čomamahtoiden škol. Segežan Pohjoižen kolledžan alajaguz[2] (edel 2019. vot Medvežjegorskan tehnikum) om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Transport

vajehta

Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes.

Kol-avtote (R-21, mülüb E105-avtotehe) mäneb läz lidnad päivlaskmpolel. Lidn om federaližen A-119-avtoten loppunktaks (Vologd — Medvežjegorsk).

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Medvežjegorskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Pohjoižen kolledžan Medvežjegorskan alajaguz severcollege.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Karjalan Tazovaldkundan lidnad
Anus-lidn | Belomorsk | Kem' | Kondopog | Kostamukš | Lahdenpohj | Medvežjegorsk | Petroskoi | Pit'krand | Pudož | Segež | Sojärv | Sortaval