Borodino (lidn)

(Oigetud lehtpolelpäi Borodino (Krasnojarskan rand))

Borodino (ven.: Бородино́) om Venäman lidn da lidnümbrik Krasnojarskan randan suvipalan päivnouzmas.

Borodino
Бородино
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 15,174 ristitud
Pind 35,17 km²
Borodino Бородино
Pämez' Aleksandr Veretennikov
(reduku 2015—)
Telefonkod +7−39 168-xx-xxx
Avtokod 24, 84, 88, 124
Aigvö UTC+7 (MSK+4)


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Ph. Sergii Radonežalaižen jumalanpert' (ortodoksine hristanuskond)

Istorii

vajehta

Nügüdläižen Borodino-žilon aluz om pandud kut radnikžilo samha burad hil't kar'jermahtusel vn 1945 lopus repatriiruidud Francijaspäi ottud plenha Saksanmal nevondkundaližil sodamehil. Eländpunkt sai oficiališt statusad vl 1949. Nimitadihe olnuden vides kilometras žilon mödhe (vspäi 1827), žilo — Borodinon toran mödhe (1812). Borodino sai lidnan statusad vn 1981 kezal. Sen hilen edheotand oli kaikiš suremb Venämas 1980-nziden voziden lopus, sadihe 30 mln tonnoid vodes.

Sadas burad hil't Borodinos millionil tonnoid tähäsai (17,5 mln tonnoid vl 2005), mugažo kohenduzmehanine tegim, leibtegim i mebel'fabrik oma olmas lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase 330 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Krasnojarskhasai om 127 km päivlaskmha orhal vai 150 km «Sibir'»-avtotedme (R-255). Lähembaine lidn om Zaozörnii 15 km lodeheze avtotedme. Raudtesarak tuleb lidnha Transsibalpäi (Zaozörnii).

Tobmuz

vajehta

Borodino om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.

Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Anatolii Borčukov radoi lidnan pämehen vn 2015 redukuhusai. Lidnan Deputatoiden nevondkundan ezimez' om Viktor Mavrin vn 2020 redukuspäi. Edeline nevondkundan ezimez' om Vasilii Klimov, radoi vn 2020 redukuhusai.

Eläjad

vajehta

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 17 416 ristitud, vn 2021 — 15 174 ristitud. Kaik 16 249 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb ristitišt oli 19..20 tuh. eläjid vll 1996−2006 (20 100 rist. vl 2001).

Hristanuskondan kaks' pühäpertid om saudud lidnas: ortodoksine ph. Sergii Radonežalaižen jumalanpert'[1] (om saudud vll 2007−2009) i vižkümnenden päivän uskojiden Vinogradnik-pühäpert'.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma kuz' päivkodid, koume keskškolad, čomamahtoiden škol, käzitöiden pert', noriden tehnikanradajiden stancii, lapsiden da norišton sportškol (biatlon, suks'voibištelendad, basketbol, dzüdo, futbol, šahmatad). Divnogorskan gidroenergetižen tehnikuman filial oli lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks ende. Kaivuztehnikum[2] sijadase lidnanvuiččes Irš-žilos seičeme kilometrad päivlaskmha.

Homaičendad

vajehta
  1. Borodino-lidnan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Kaivuztehnikuman V. P. Astafjevan nimed sait (tgr24.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Krasnojarskan randan lidnad
Ačinsk | Artömovsk | Bogotol | Borodino | Divnogorsk | Dudink | Igark | Ilanskii | Jeniseisk | Kansk | Kodinsk | Krasnojarsk | Lesosibirsk | Minusinsk | Nazarovo | Noril'sk | Sosnovoborsk | Šaripovo | Zaozörnii | Zelenogorsk | Železnogorsk | Ujar | Užur