Avaita pämenü


Tot'm (ven.: Тотьма) om Venäman lidn da lidnankund Vologdan agjan päivnouzmas. Se om Tot'man rajonan administrativine keskuz.

Tot'm
Тотьма
 Lidnanznam
Coat of Arms of Totma (Vologda oblast).png
 Flag
Flag of Totma (Vologda oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 9 895 ristitud
Pind 7,0 km²
Tot'm Тотьма
Pämez' Aleksandr Filippov
(2 018  velgusentäutai)
Telefonkod +7-81 739-xxxxx
Avtokod 35
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

IstoriiRedaktiruida

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1137 uz'lidnan Svätoslav Ol'govič-ruhtinasen tohesižes kirjeižes kuti Tošm-pagast (ven.: погост Тошма)[1]. Sirdihe Tot'mad Suhonan ülezjogen severz'-se kerdad: ezmäi sijazihe Vanh Tot'm-jogensun randal (10 km Suhonan mödvedhe), sid' saiba keitandsolad 2 km pohjoižhe nügüd'aigaižes lidnaspäi (nüg. Varnicad-külä), nimitihe Tot'man Usol'je.

Vspäi 1541 sauvoihe lidnust kaičemhas vihanikoišpäi totarlaižiden londan jäl'ghe, korktal kukhal, nügüdläižen lidnan sijas. Änikoičeškanzi torguindlidnaks 17. voz'sadal, konz kaik Venäman verazmaine torguind tegihe Pohjoižen kal't. Tot'm sai oficiališt lidnan statusad vl 1780. Torguind poleni Piterin šingotesenke, no tot'malaižed löuziba uzid voimusid šingotadas. 18. voz'sadan kahtendel polel hö sädatiba da oigenziba äi joukuid Sibirihe, Edahaižen Päivnouzman i Amerikan randoihe samha živatkarvad, sišpäi must amerikaine reboi om lidnanznamal. Tot'man eläjad tegiba 20 ekspedicijad tedoidamha Tüned valdmert, avaižihe da nimitihe sen erasid sarid.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Lidn sijadase Suhon-jogen hural korktal randal tobjimalaz, 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om äi astužnikoiden sildoid, sikš miše pertišt om kukhikahas vanoikahas tahondas. Matkad Vologdhasai om 180 km suvipäivlaskmha orhal vai 210 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Soligalič 103 km suvhe orhal, Kadnikov 145 km orhal vai 165 km suvipäivlaskmha avtotedme i Vel'sk 128 km pohjoižhe orhal.

Tot'm om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.

EläjadRedaktiruida

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 9 776 ristitud, rajonan ristitišton nell' ühesandest. Kaikiš suremb ristitišt oli vozil 2000—2001, 10 900 eläjad.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid om lidnas: Stroican jumalanpert' i Hristan Raštvoiden jumalanpert'. Om kuz' muzejad Tot'mas, niišpäi nell' sijadasoiš enččiš hristanuskondan pühäpertiš.

Ižanduz da transportRedaktiruida

Ižandusen päsarakod oma turizman holituz, sömtegimišt (leibänkombinat, lihakombinat, argvointegim), mecan ümbriradmine. Tot'man politehnine kolledž om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Taksid oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos, reisavtobusad ühtenzoittas ümbrišton žiloidenke da lähembaižidenke rajonkeskusidenke. Avtotesild om Suhonas päliči lidnan suvipäivlaskmas. Passažirlaivad ujudas Suhonadme vaiše turistoidenke. Ei ole olmas Tot'm-aeroportad 1990-nziden voziden lopuspäi, andoihe lendimpöudon territorijad sauda pertištod.

SebruzlidnadRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida

  1. Кузнецова С. В., Филиппова Е. В. Тотьма / 2-е изд., испр. и доп. — Вологда: Полиграфист, 2005. (ven.)
  2. Tot'm: sebruzlidnad. — Lidnan administracijan sait (adm-totma.ru). (ven.)

IrdkosketusedRedaktiruida