Vikipedii

Radužnii (Hantin da Mansin avtonomine ümbrik)

Radužnii (ven.: Ра́дужный, tot.: Радужный, ukr.: Радужний) om Venäman lidn da lidnümbrik Hantin da Mansin avtonomižen ümbrikon pohjoižpäivnouzmas. Om ümbärtud Nižnevartovskan rajonan territorijal.

Radužnii
Радужный
 Lidnanznam
  Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 43,577 ristitud
Pind 142,05 km²
Radužnii Радужный
Pämez' Natal'ja Gulina
(heinku 2018—)
Telefonkod +7−34 668-xx-xxx
Avtokod 86, 186
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Istorii vajehta

Eländpunktan aluz om pandud vl 1973 kuti kivivoiradnikoiden žilo otmaha kävutamižhe Varjoganan kivivoin da sen gazan löudmižsijad. Hantilaižed nimitadas tahondad Varjogan Maa. Vn 1978 keväz'kul registriruihe eländpunktad Radužnii-žiloks i sauvoškanzihe kaikenaigašt pertištod. Vn 1982 22. päiväl uhokud kätihe Radužnijad radnikžiloks (lidnanvuiččeks žiloks). Vn 1985 15. päiväl elokud žilo sai lidnan statusad.

Radužnii šingotase kivivoin samižel, «Varjoganneftegaz»-kompanii om lidnan päedheotandaks. Sen ližaks, elektrokabeliden somustoitandan tegim radab, tualetbumagan pästandan edheotand i leibtegim oma olmas.

Geografijan andmused vajehta

Lidn sijadase Agan-jogen (ven.: Аган 544 km pitte, Obin oigedpol'ne bassein) da sen Agrnjogan- i Nöhisjaun-ližajogiden randoil, 70 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Hanti-Mansiiskhasai om 464 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 671 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Nižnevartovsk (raudtestancii) 142 km suvhe orhal vai 165 km avtol i Pokači 107 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 320 km avtotedme, voib sadas Agan-jogedme. Vspäi 2007 ei ole lendimportad.

Tobmuz vajehta

Radužnii om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.

Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez', edel vn 2015 redukud oli Duman ezimez'. Edeline lidnan pämez' (Administracijan pämez') om Sergei Baskakov (kül'mku 2015 — heinku 2018). Lidnan Duman ezimez' om Grigorii Borščov vn 2011 sulakuspäi.

Eläjad vajehta

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 43 399 ristitud. Kaik 43 157 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 46..47 tuhad eläjid vll 1992−2009 (47 900 rist. vll 2005−2006).

Rahvahad (enamba 0,8 % vl 2010): venälaižed — 51,2 %, ukrainalaižed — 9,2 %, totarlaižed — 6,9 %, lezgilaižed — 4,2 %, azerbaidžanlaižed — 3,6 %, baškiralaižed — 3,2 %, kumikad — 2,4 %, tadžikalaižed — 1,8 %, vaugedvenälaižed — 1,0 %, moldovalaižed — 0,8 %, toižed rahvahad — 7,0 %, rahvahuden ozutandata — 8,7 %.

Ortodoksižen hristanuskondan ph. Joann Kronštadtalaižen jumalanpert'[1] om saudud vll 2000−2003. Islaman pämečet' om avaitud vn 2004 kül'mkuspäi.

Radužnijan politehnine kolledž[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei vajehta

  •  
    Sportlavut (2010)
  •  
    Keskškol nomer 2 (2010)
  •  
    «Varjeganneftegaz»-kompanijan kontor vl 2018 (Rosneft')
  •  
    Torguimižbobuštuzkeskuz i «AganGrad»-adivpert' vl 2018
  •  
    «Jevgenija»-adivpert' (2018)

Homaičendad vajehta

  1. ↑ Radužnijan lidnümbrikon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. ↑ Radužnijan politehnižen kolledžan sait (рпк86.рф). (ven.)

Irdkosketused vajehta

Radužnii (Hantin da Mansin avtonomine ümbrik) Vikiaitas



Hantin da Mansin avtonomižen ümbrikon lidnad
Belojarskii | Hanti-Mansiisk | Jugorsk | Kogalim | Langepas | Läntor | Megion | Neftejugansk | Nižnevartovsk | Nägan' | Pit' Jah | Pokači | Radužnii | Sovetskii | Surgut | Urai
Om sadud "https://vep.wikipedia.org/w/index.php?title=Radužnii_(Hantin_da_Mansin_avtonomine_ümbrik)&oldid=165782"