Avaita pämenü
Gadolinijan pallišk.
64
0
2
9
25
18
8
2
Gd
157,25
Gadolinii
Gadolinijan spektran nägui pala

Gadolinii (Gdgadolinium latinan kelel) om 64nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harv londuses, Man koren südäiolend — 6,2 grammad tonnas. Francijalaine himik Žan de Marin'jak avaiži gadolinijan vl 1880. Om nimitadud suomalaižen Juhan Gadolin-himikan kanzannimen mödhe.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Gadolinii om pehmed notked hobedaižvauged mametall. Kristalline segluz om geksagonaline ninev.

Atommass — 157,25. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,900 g/sm³. Suladandlämuz — 1585 K (1312 C°). Kehundlämuz — 3273 K (3000 C°).

Londuseline gadolinii kogoneb ühtes vähänradioaktivižes da kudes stabiližes izotopoišpäi: 152Gd (0,2%, T½=1,08 × 1014 vot), 154Gd (2,18%), 155Gd (14,8%), 156Gd (20,47%), 157Gd (15,65%), 158Gd (24,84%), 160Gd (21,86%). Sen ližaks, tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 134..151, 153, 159, 161..169 atommassanke i 10 metastabilišt izomärad, niišpäi kaikiš hätkemb om 150Gd-izotop 1,8 mln vozid pol'čihodamižen pordonke.

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe gadolinijad atomenergetikas, elektronikas, metallurgijas i medicinas. Sadas üläveimid i ülämadalid lämuzid.

Gadolinijan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Šrilankas. Puhthan (irguz 99,9%) metallan kilogramm maksoi 133 US$ vl 2014. Mail'man vozne tehmine — 400 tonnad.

IrdkosketusedRedaktiruida