Samarijan palaižed.
62
0
2
8
24
18
8
2
Sm
150,36
Samarii

Samarii (Smsamarium latinan kelel) om 62nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harv Man kores (8 grammad tonnas). Vozil 1878−1879 francijalaižed himikad Pol' Emil' Lekok de Buabodran i Mark Delafonten avaižiba samarijan spektroskopijan abul. Hö analiziruiba samarskit-mineralad — sen formul om ((Y,Ce,U,Fe)3(Nb,Ta,Ti)5O16).

Fizižed ičendadRedaktiruida

Samarii om hobedaižvauged mametall. Om varmed radiacijad vaste.

Atommass — 150,36. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,520 g/sm³. Suladandlämuz — 1345 K (1072 C°). Kehundlämuz — 2173 K (1900 C°).

Nell' stabilišt izotopad da koume vähänradioaktivišt izotopad mülüdas londuseližhe samarijha: 144Sm (3,07%), 147Sm (14,99%, pol'čihodamižen pord — 106 mlrd vozid), 148Sm (11,24%; T½ — 7 × 1015 vot), 149Sm (13,82%; T½ > 2 × 1015 vot), 150Sm (7,38%), 152Sm (26,75%), 154Sm (22,75%). Sen ližaks, tetas 31 ratud radioaktivišt izotopad 128..143, 145, 146, 151, 153, 155..165 atommassanke, i 12 izomärad.

Himižed ičendadRedaktiruida

Samarii muigotub il'mas hilläšti. Ezmäi se katase Sm2O3-hapandusen kerthel, sid' kändase paikuižeks tuhkaks.

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe ülävägeviden kaikenaigaižiden magnitoiden tehmižes. Hapandusel kreptas stöklid infrarusttad sädegoičendad vaste, kävutadas lämoinvastaižeks materialaks.

Samarijan monosul'fid (SmS) om andmiden aluz märičemha konstrukcijoiden mehanižid kingitesid. Sen monokristall generiruib termoELV 50% TTV:nke, 130 C° lämudel — 67..85%, mi endustab avarod ted elektrolikutimile avtoiden täht.

Mail'man vozne tehmine om severz'-se sadad tonnoid. Samarijan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida