Evropii

Evropii (Eu — europium latinan kelel) om 63nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

63	0 2 8 25 18 8 2
Eu 151,965
Evropii

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, sen pala mail'mas om 5 × 10⁻¹⁰. Vl 1896 francine Ežen Anatol' Demarse-himik sai puhtast evropijad ezmäižen kerdan. Ei voi löuta evropijad Mas joudjas olendas.

Metall, sen hapanduz, hlorid i nitrat oma vähätoksižed ristitun täht.

Fizižed ičendad

Evropii om pehmed hobedaižvauged mametall. Kristalline segluz om kubine mülükeskustoittud normaližen painuden al, völ kaks' modifikacijad oleleb korktan painuden al.

Atommass — 151,965. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 5,243 g/sm³. Suladandlämuz — 1099 K (826 C°). Kehundlämuz — 1802 K (1529 C°).

Londuseline evropii kogoneb kahtes izotopaspäi: vähäradioaktivine ¹⁵¹Eu (52,2 %, pol'čihodamižen pord 4,6⋅10¹⁸ vot, kändase prometijaks α-čihodamižen kal't) i stabiline ¹⁵³Eu (47,8 %). Tetas 36 ratud radioaktivišt izotopad 130..150, 152, 154..167 atommassanke i 17 izomärad. Niiden keskes nelläl pol'čihodamižen pord om hätkemb: ¹⁵⁰Eu (36,9 vot), ¹⁵²Eu (13,516 vot), ¹⁵⁴Eu (8,593 vot) i ¹⁵⁵Eu (4,76 vot). Kaikiš hätkembad izomärad oma ^150mEu (12,8 časud) i ^152m1Eu (9,3 časud). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 134..136, izomär 136m), α- i β-čihodamižen (izotopad 147, 148) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš samarijaks, jüžmakombad gadolinijaks, izotopad 152, 154 i izomärad 150m, 152m1 — molembikš, izotopad 134..136, 147, 148 i izomär 136m — samarijaks i prometijaks.

Himižed ičendad

Evropii muigotub il'mas kebnas i katase hapandusen (Eu₂O₃) kerthel, ka kaitas karasinas vai parafinas. Muigotandmärad: +3 (tobjimalaz), +2, +1.

Pölü voib palada poukahtuden il'mas. Palamižen reakcii +180 C° lämudel:

\mathrm {4\ Eu+3\ O_{2}\longrightarrow 2\ Eu_{2}O_{3}}

Evropijan reakcine mahtuz om kaikiš lujemb lantanoidoiden keskes. Ahtištab läz kaikid metalloid soliden segoitesiš. Segoib ammiakas sinižen segoitesen säten.

Kävutand

Ottas kävutamižhe evropijad atomenergetikas, elektronikas i medicinas.

Metall maksoi 800..2000 US$ kilogrammas vl 2014. Päeksportör — Kitai, mugažo om evropijan löudmižsijid Kenijas (kaikiš suremb), AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused

Evropii Vikiaitas