Žukov (ven.: Жу́ков) om Venäman lidn da lidnankund Kalugan agjan pohjoižpäivnouzmas, Obninskan suvipäivnouzmaine ezilidn. Mülüb Žukovan rajonha, sen administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn koumen kesken.

Žukov
Жуков
Lidnanznam
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2018) 13,576 ristitud
Pind 20 km²
Žukov Жуков
Pämez' Irina Šuvalova
(reduku 2015—)
Telefonkod +7−48 432-xx-xxx
Avtokod 40
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta
 
Memorial Georgii Žukov-maršalan muštoks

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1656 kuti žilo udenno Ugodskii-raudantegimenno, se om alusenpanendan oficialine voz'. Ugodskii Tegim-žilo (ven.: Угодский Завод) kändihe rajonan keskuseks vl 1929. Toižen mail'man sodan aigan žilo oli okkupuruidud nacistoil lühüdan aigan vn 1941 lopus. Udesnimitihe Žukovo-žiloks vl 1974 Rusttan armijan Georgii Žukov-sodapämehen (1896−1974) oiktastuseks, hän oli sündnu lähižhe suvižhe Strelkovk-külähä. Ühtištuihe žilod lähiženke lidnanvuiččenke Protv-žilonke (ven.: Протва) i anttihe lidnan statusad vl 1996 nügüdläiženke nimitusenke.

Žukov šingotase Kalugan radioapparaturan tegimel, metalližkonstrukcijoiden pästandal, sömtegimištol (maidon i mecproduktoiden edheotandad). Kalugan radiotehnine tedoinstitut radab lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase rajonan päivlaskmas, Ugodk-jogen randoil (ven.: Угодка 19 km pitte, Okan hurapol'ne bassein), 135 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Kalughasai om 66 km suvipäivlaskmha-suvhe orhal vai 88 km avtotel. Lähembaižed lidnad oma Belousovo 8 km lodeheze orhal vai avtotedme, i Obninsk (raudtestancii) 11 km lodeheze orhal vai 14 km avtotedme. «Obninsk — Serpuhov»-avtote läbitab lidnad.

Žukov om lidnankundan üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan pind — 20 km², sidä kesken pertišton 10,3 km².

Eläjad

vajehta

Vl 1939 žilon ristitišt oli 1 987 eläjad, vl 1996 — 4 500 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 12 131 ristitud, rajonan nelländez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', se oli 13 500 eläjad vll 1999−2000 i om enamba 13 tuhad eläjid vspäi 2017. Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid da časoun' oma saudud lidnas.[1]

Rahvahad (2010): venälaižed — 90,9%, ukrainalaižed — 2,3%, tadžikalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 5,8%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Žukov-lidnan Mehanizacijan da servisan kolledž.[2]

Homaičendad

vajehta
  1. Žukov-lidnan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Žukov-lidnan Mehanizacijan da servisan kolledžan sait (licey29.kaluga.ru). (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Kalugan agjan lidnad
Balabanovo | Belousovo | Borovsk | Jermolino | Juhnov | Kalug | Kirov | Kondrovo | Kozel'sk | Kremönki | Lüdinovo | Malojaroslavec | Medin' | Meščovsk | Mosal'sk | Obninsk | Sosenskii | Spas-Demensk | Suhiniči | Žizdr | Žukov | Tarus