Tulii

Tulii (Tm — thulium latinan kelel) om 69nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

69	0 2 8 31 18 8 2
Tm 168,93422
Tulii

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses lujas, kaikiš harvemb lantanoidoiden keskes^[1], pala Man kores — 0,27 grammad tonnas. Ročine Per Teodor Kleve-himik avaiži tulijan hapandust vl 1879. Nimitihe mifižen Tule-saren mödhe (latin.: Thule, grek.: Θούλη Fula), sijatihe sidä Evropan pohjoižes. Amerikaine Teodor Uil'jam Ričards-himik sai metallad ezmäižen kerdan vl 1911 i märiči sen atommassad.

Tulii ližadab substancijoiden vajehtusen pigut ristitun hibjas, segojad solad oma vähätoksižed. Kazmused läz ei otkoi tulijad südäimehe.

Fizižed ičendad

Tulii om pehmed da tagokaz, notked hobedakaz mametall. Kristalline segluz om geksagonaline ninev.

Atommass — 168,93422. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,321 g/sm³. Suladandlämuz — 1818 K (1545 C°). Kehundlämuz — 2223 K (1950 C°).

Londuseline tulii kogoneb üks'jäižes stabiližes ¹⁶⁹Tm-izotopaspäi. Tetas 34 radioaktivišt izotopad 145..168, 170..179 atommassanke, i 26 izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma ¹⁷¹Tm-izotop 1,92 vot pol'čihodamižen pordonke, ¹⁷⁰Tm (T_½=128,6 päivest) i tulii-168 (93,1 päivest). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma ^164mTm (T_½=5,1 minutad) i ^161m1Tm (läz vit minutad). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 146, 147, 149), α- i β-čihodamižen (izotopad 153..156) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš erbijaks, jüžmakombad itterbijaks, izotopad 168 i 170 — molembikš, izotopad 149, 153..155 — erbijaks i gol'mijaks.

Kävutand

Kävutadas tulijad elektronikas (informacijan kandajad, termoelementad) i optikas (lazerad), üläveimiden palaks, evron banknotoiš. Ottas kävutamižhe radioizotopoid röntgensädegoičendan purtkeks portativižen medicinižen diagnostikan täht.

Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om sen löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.

Homaičendad

↑ Leenson I.A. Химические элементы за 60 секунд (Himižed elementad 60 sekundas). — M.: AST, 2016. — 160 lp. — Lp. 48. — (70 faktad). (ven.) ISBN 978-5-17-096039-2.

Irdkosketused

Tulii Vikiaitas

[1] Leenson I.A. Химические элементы за 60 секунд (Himižed elementad 60 sekundas). — M.: AST, 2016. — 160 lp. — Lp. 48. — (70 faktad). (ven.) ISBN 978-5-17-096039-2.

[1]