Itterbii

Itterbii (Yb — ytterbium latinan kelel) om 70nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

70	0 2 8 32 18 8 2
Yb 173,045
Itterbii

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Man kores — koume grammad tonnas.

Šveicarine Žan Šarl' de Marin'jak-himik avaiži itterbijan vl 1878. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt pojavad elementad-ki (terbii, erbii, ittrii).

Fizižed ičendad

Itterbii om tagokaz notked hoštai hobedakaz mametall. Se ei ole radioaktivine, om elektrusen veimeks. Oleskeleb koumes kristalližes nägus: α-Yb geksagonaliženke seglusenke (6,903 g/sm³), β-itterbii kaikiš kinktembanke seglusenke (6,966 g/sm³) i γ-itterbii kubiženke seglusenke (6,57 g/sm³), toižetamine α↔β tegese −13 C° lämudel, β↔γ — +795 C°.

Atommass — 173,045. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,9654 g/sm³. Suladandlämuz — 1097 K (824 C°). Kehundlämuz — 1469 K (1196 C°).

Londuseline itterbii kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: ¹⁶⁸Yb (0,13 %), ¹⁷⁰Yb (3,02 %), ¹⁷¹Yb (14,21 %), ¹⁷²Yb (21,75 %), ¹⁷³Yb (16,1 %), ¹⁷⁴Yb (31,9 %) i ¹⁷⁶Yb (12,89 %). Tetas 27 ratud radioaktivišt izotopad 148..167, 169, 175, 177..181 atommassanke, i 12 izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma ¹⁶⁹Yb-izotop 32,03 päivest pol'čihodamižen pordonke, ¹⁷⁵Yb (T_½=4,185 päivest) i itterbii-166 (57,6 časud). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma ^169mYb (T_½=46 sekundad) i ^176mYb (11,4 sekundad). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 151 i 152), α-, β- i protonižen (izotop 153), α- i β-čihodamižen (izotopad 154..158) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš tulijaks, jüžmakombad lütecijaks, izotopad 151..158 — tulijaks i erbijaks.

Himižed ičendad

Muigotandmärad: +2, +3.

Itterbii reagiruib vedenke säten gidrohapandust:

{\mathsf {2Yb+6H_{2}O\rightarrow 2Yb(OH)_{3}+3H_{2}}}

Reagiruib muiktusidenke, oz.:

{\mathsf {2Yb+6HCl\rightarrow 2YbCl_{3}+3H_{2}}}

Palab lophu il'mas:

{\mathsf {4Yb+3O_{2}{\xrightarrow[{}]{400^{o}C}}2Yb_{2}O_{3}}}

Reakcii rikinke, pakuine sul'fid sädase:

{\mathsf {2Yb+3S{\xrightarrow[{}]{500-800^{o}C}}Yb_{2}S_{3}}}

Kävutand

Ottas kävutamižhe itterbijad atomenergetikas, elektronikas, optikas i magnitoiden tehmižes.

Vl 2006 arv oli US$260..420 itterbii-metallan kilogrammas puhthudenke enamba mi 99 %. Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om sen löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused

Itterbii Vikiaitas