Avaita pämenü
Erbijan pallišk.
68
0
2
8
30
18
8
2
Er
167,259
Erbii
Erbijan spektran nägui pala.

Erbii (Ererbium latinan kelel) om 68nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harv londuses, pala Man kores — 3,3 grammad tonnas. Ročilaine Karl Gustav Mosander-himik avaiži erbijan vl 1843. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, itterbii, ittrii).

Metallal ei ole biologišt rolid, no kävutadas sen solid hibjan substancijoiden vajehtusen stimulätoraks.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Erbii om pehmed tagokaz hobedakaz mametall.

Atommass — 167,259. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,06 g/sm³. Suladandlämuz — 1802 K (1529 C°). Kehundlämuz — 3141 K (2868 C°).

Londuseline erbii kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: 162Er (0,14%), 164Er (1,6%), 166Er (33,5%), 167Er (22,87%), 168Er (26,98%), 170Er (14,91%). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 143..161, 163, 165, 169, 171..177 atommassanke, i 13 izomärad.

Himižed ičendadRedaktiruida

Erbii-metall palab il'mas hapandusen sädandanke. Reagiruib vedenke säden gidrohapandust. Muigotandmär oleleb +3 (tobjimalaz), +2 i +1. Om reakcijoid galogenidenke.

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe erbijan hapandust atomreaktoriš i optižes kuidus lujenemha signalad. Erbijan hapandusen monokristall kävutase lazerhirurgijas. Tehtas ühthesuladusid vanadijanke, kobal'tanke i nikelinke. Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.

IrdkosketusedRedaktiruida