Svetlograd
Svetlograd (ven.: Светлогра́д) om Venäman lidn Stavropolin randan keskuzpalan lodehes. Om Petrovskojen lidnümbrikon administrativine keskuz. Edel 2017. vot lidn oli Petrovskojen rajonan Municipaline «Svetlograd-lidn»-ühtnik-lidnankundaks.
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2023) | 35,196 ristitud |
| Pind | 41 km² |
| |
| Pämez' | Aleksandr Zaharčenko (tal'vku 2017—) |
| Telefonkod | +7−86 547-xx-xxx |
| Avtokod | 26, 126 |
| Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii vajehta
Eländpunktan aluz om pandud vl 1786 kuti Petrovskoje-žilo. Se sai lidnan statusad vl 1965 udenke nügüdläiženke nimenke, valitihe nimed päivoikahan klimatan tagut.
Svetlogradan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt (pühävoin tegim, modificiruidud trahmalan tegim, lihakombinat, lindfabrik, villänpurnud), sauvond i sauvondmaterialiden tegimišt (gazbeton), mahusenümbriradajan mašiništon tegim[1] om avaitud (adrad), mugažo pakuitezbumagan fabrik om saudud i kalankazvatusen edheotand radab.
Geografijan andmused vajehta
Lidn sijadase Stavropolin ülüdel, Kalaus-jogen keskjoksmusen randal (Manič-jogen zavodind om Kalausan lanktendan-bifurkacijan sijas, Donan hurapol'ne bassein), sen oiktoil Karamik- (ven.: Карамык 14 km pitte) i Kisličanskai Balk- (10 km pitte) ližajogil mugažo, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kavkazan ezimägišton Kucai-mägi (302 m ü.m.t.) i Baraničj (Бараничья) seištas lidnanno. Matkad Stavropolihesai om 76 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Blagodarnii 50 km suvipäivnouzmha orhal, raudtedme vai 67 km avtotedme i Ipatovo 50 km pohjoižhe kaikil teil.
Svetlograd-raudtestancii sijadase «Stavropol' — Elist»-jonol, sen sauvuz om sätud vl 1915. Svetlograd-sodalendimpöud levigandeb 12 km lodeheze lidnaspäi.
Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +11 C°, kezakun-elokun +21,0..+24,2 C°, tal'vkun-elokun −0,3..−1,2 C°.
Eläjad vajehta
Vl 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 38 520 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) pol'. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 36 358 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vozil läz 40 tuhad eläjid 1996−2009 (40 400 rist. vll 2000−2001).
Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): venälaižed — 94,1 %, armenijalaižed — 1,1 %, ukrainalaižed — 0,8 %, čiganalaižed — 0,7 %, toižed rahvahad — 2,5 %, rahvahuden ozutandata — 0,8 %.
Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikulai-čudonsädajan jumalanpert'[2] om letud lidnas vll 1999−2007. Baptizman jumalanpert' om avaitud.
Kaik om 15 päivkodid lidnas, om nell' keskškolad, gimnazii i licei, lapsiden sädamižen pert', norišton tehnižen sädamižen keskuz, lapsiden ekologijan keskuz, čomamahtoine škol, muzikškol i sportškol lapsiden täht. Svetlogradan regionaline maižandusen kolledž[3], pedkolledž[4] i privatine Svetlogradan äiprofil'ne kolledž[5] oma sijaližikš professionaližen opendusen aluzkundoikš.
Galerei vajehta
-
«Družba»-kinoteatr (2012, Sebruz) -
Petrovskojen lidnümbrikon keskuzläžundkodi, vn 2011 nägu -
Lidnan ühthine nägu vl 2011 -
Fizkul'turine «Pobeda»-tervehtamižkompleks (2011, Vägestuz) -
Svetlograd-päraudtestancijan sauvuz vl 2009
.JPG)
Homaičendad vajehta
- ↑ Svetlogradagromaš-kompanijan sait (svetagromash.ru). (ven.)
- ↑ Svetlogradan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Svetlogradan regionaližen maižandusen kolledžan sait (svetrsk26.ru). (ven.)
- ↑ Svetlogradan pedagogižen kolledžan sait (svetlograd.kov-obr.ru). (ven.)
- ↑ Svetlogradan äiprofil'žen kolledžan sait (sv-mk.ru). (ven.)
Irdkosketused vajehta
| Svetlograd Vikiaitas |