Izobil'nii (ven.: Изоби́льный) om Venäman lidn Stavropolin randan lodehes. Se om Izobil'nijan lidnümbrikon (edel 2017. vot — rajonan, mülüi sihe) administrativižeks keskuseks da palaks.

Izobil'nii
Изобильный
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 38,177 ristitud
Pind 28 km²
Izobil'nii Изобильный
Telefonkod +7−86 545-xx-xxx
Avtokod 26, 126
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud vl 1895 kuti Izobil'no-Tiščenskii-žilo (ven.: посёлок Изобильно-Тищенский). Kätihe rajonkeskuseks vl 1929. Udesnimitihe Izobil'noje:ks vl 1935. Žilo sai lidnan statusad nimen nügüdläiženke variantanke vn 1965 9. päiväl redukud.

Izobil'nii šingotase kaikenvuiččel sömtegimištol (saharan tegim, lihakombinat, leibtegim, sömkombinat, villänpurnud), mugažo «Atlant»-tegim[1] (avtoveimed, elektroühtenzoituzladimed, štampad) i Stavropolin mehanine tegim (mašiništ kazvatamha kalad) ratas. «Sinivauvaz valu»-gazanveim zavodiše läz lidnad.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalas, 200 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Stavropolihesai om 40 km suvipäivnouzmha orhal, avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Stavropol' i Mihailovsk suvipäivnouzmha, Novoaleksandrovsk päivlaskmha. Raudtestancii nimitase Izobil'nai (ven.: Изобильная), radaškanzi vl 1895.

Eläjad

vajehta

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 40 555 ristitud (kaikiš suremb ristitišt), rajonan kaks' videndest, vn 2021 — 38 614 ristitud. Kaik 38 263 eläjad oli lidnas vl 2017.

Rahvahad (enamba 1 % vl 2010): venälaižed — 91,1 %, armenijalaižed — 2,9 %, čiganalaižed — 1,6 %, ukrainalaižed — 1,2 %, toižed rahvahad — 2,8 %, rahvahuden ozutandata — 0,4 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid[2] oma letud lidnas: Spasan Toižetamižen päjumalanpert' (om saudud vll 1993−2008) hengeližopenduzkeskusenke i Mikulai-čudonsädajan jumalanpert' (letihe vll 1980−1985). Baptizman jumalanpert' radab.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma üks'toštkümne päivkodid (nomer 1, 2, 9, 10, 12..15, 17, 18, 24), kuz' keskškolad (nomer 1, 2, 3, 7, 18, 19), kaks' čomamahtoiden školad (nomer 1 i 2), čomamahtoine škol, lapsiden da norišton sportškol, lapsiden tehnižen sädamižen keskuz. Nügüd'aigaižiden tehnologijoiden tehnikuman filial[3] (Stavropol') om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. «Atlant»-tegimen sait (zavodatlant.ru). (ven.)
  2. Izobil'nijan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Izobil'nijan filialan lehtpol' Nügüd'aigaižiden tehnologijoiden tehnikuman tstsk.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Stavropolin randan lidnad
Blagodarnii | Budönnovsk | Georgijevsk | Ipatovo | Izobil'nii | Jessentukad | Kislovodsk | Lermontov | Mihailovsk | Mineraližed Veded | Neftekumsk | Nevinnomissk | Novoaleksandrovsk | Novopavlovsk | Pätigorsk | Stavropol' | Svetlograd | Zelenokumsk | Železnovodsk