61
0
2
8
23
18
8
2
Pm
144,9127
Prometii

Prometii (Pmpromethium latinan kelel) om 61nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Prometijan spektran nägui pala

Ei ole olmas elementad londuses, sikš miše kaik sen izotopad oma radioaktivižed.

AvaiduzRedaktiruida

Vl 1945 amerikalaižed himikad Džeikob Marinskii, Lorens Glendenin i Čarl'z Koriell saiba prometijad ezmäižen kerdan Klinton-laboratorijas (nüg. Ok-Ridž-laboratorii, Tennessi-štat) uranan čihodamižen produktoišpäi ionvajehtamižtervoil, i vodele 1947 todestiba ut elementad ičendoiden tedoidusil. Vspäi 1950 nimitihe nügüdläižikš Amuižen Grekanman mifižen Prometei-titanan mödhe (amuižgrek.: Προμηθεύς «meletai edel» vai «holitai», sanskr.: pramantha «tiks'un kaluine»), Koriellan ak tariči nimed eziauguižešti.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Prometii om radioaktivine hahkvauvaz mametall. Kristalline kaks'kerdaine geksagonaline α-segluz kändihe korgedlämuzližeks kubižeks β-segluseks 890 C° lämudel.

Atommass — 144,9127. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,26 g/sm³. Suladandlämuz — 1315 K (1042 C°). Kehundlämuz — 3273 K (3000 C°).

Om sadud 38 ratud izotopad 126..163 atommassanke, i niiden 18 izomärad. Kaikiš hätkemb elo om prometii-145-izotopal, sen pol'čihodamižen pord — 17,7 vot. Völ kahtel izotopal pol'čihodamižen pord om pit'k: 146Pm (T½ — 5,53 vot) i 147Pm (T½ — 2,62 vot).

KävutandRedaktiruida

Kävutadas joksusen radioaktivižeks purtkeks i lüminoforaks. 147Pm-izotopan üks'jäine tegii om Venäma.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida