Disprozii (Dydysprosium latinan kelel, amuižgrekan kelen δυσπρόσιτος-sanaspäi disprositos «jüged samižes») om 66nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

Disprozijan pallišk
66
0
2
8
28
18
8
2
Dy
162,5
Disprozii

Ühthine ümbrikirjutand

vajehta

Element om harv londuses, pala Man kores — viž grammad tonnas. Francine Pol' Emil' Lekok da Buabodran-himik avaiži disprozijan vl 1886. Ei voi löuta londuses metallan nägul, mülüb erasihe-se mineraloihe (oz., ksenotim).

Disprozijal ei ole ičenašt biologišt rolid.

Fizižed ičendad

vajehta

Disprozii om pehmed hoštai hobedakaz mametall. Ferromagnetik, ei ole radioaktivine. Oleskeleb kahten seglusen nägul, α-Dy geksagonaliženke seglusenke kändase β-disprozijaks kubiženke seglusenke huldutamižel korktemb mi 1384 C°.

Atommass — 162,500. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,55 g/sm³. Suladandlämuz — 1680 K (1407 C°). Kehundlämuz — 2840 K (2562 C°).

Londuseline disprozii kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: 156Dy (0,06 %), 158Dy (0,09 %), 160Dy (2,33 %), 161Dy (18,89 %), 162Dy (25,47 %), 163Dy (24,9 %), 164Dy (28,26 %). Sen ližaks tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 138..155, 157, 159, 165..173 atommassanke, i 12 izomärad. Niišpäi kaikiš hätkembad oma 154Dy-izotop koume millionad vozid pol'čihodamižen pordonke, 159Dy (T½=144,4 päivest) i disprozii-166 (81,6 časud). Kaikiš hätkemb eläi izomär om 165mDy (T½=1,26 minutad). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 141..145, 147), α- i β-čihodamižen (izotopad 150..154) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš terbijaks, jüžmakombad gol'mijaks, izotopad 141..145, 150..153 — terbijaks i gadolinijaks, izotop 154 — gadolinijan kahteks izotopaks.

Himižed ičendad

vajehta

Metall muigotub il'mas hilläšti i kändase hapanduseks. Disprozii om lujas hüvä katalizator mugažo. Muigotandmär ühtnendoiš om +3.

Kävutand

vajehta

Ottas kävutamižhe disprozijad metallurgijas, elektronikas i magnitoiden tehmižes. Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Vjetnamas, Afganistanas, Venämas (Kolan pol'sarel), Kirgizstanas, Avstralijas, Indijas i Brazilijas.

Irdkosketused

vajehta