Avaita pämenü
Disprozijan pallišk.
66
0
2
8
28
18
8
2
Dy
162,5
Disprozii

Disprozii (Dydysprosium latinan kelel, amuižgrekan kelen δυσπρόσιτος-sanaspäi «jüged samižes») om 66nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harv londuses, pala Man kores — 5 grammad tonnas. Francijalaine himik Pol' Emil' Lekok da Buabodran avaiži disprozijan vl 1886.

Disprozijal ei ole ičenašt biologišt rolid.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Disprozii om pehmed hoštai hobedakaz mametall. Oleskeleb kahten seglusen nägul, α-Dy geksagonaliženke seglusenke kändase β-disprozijaks kubiženke seglusenke huldutamižel korktemb mi 1384 C°.

Atommass — 162,500. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,55 g/sm³. Suladandlämuz — 1680 K (1407 C°). Kehundlämuz — 2840 K (2562 C°).

Londuseline disprozii kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: 156Dy (0,06%), 158Dy (0,09%), 160Dy (2,33%), 161Dy (18,89%), 162Dy (25,47%), 163Dy (24,9%), 164Dy (28,26%). Sen ližaks tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 138..155, 157, 159, 165..173 atommassanke, i 12 izomärad.

Himižed ičendadRedaktiruida

Metall muigotub il'mas hilläšti i kändase hapanduseks. Disprozii om lujas hüvä katalizator mugažo.

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe disprozijad metallurgijas, elektronikas i magnitoiden tehmižes. Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Vjetnamas, Afganistanas, Venämas (Kolan pol'sarel), Kirgizstanas, Avstralijas, Indijas i Brazilijas.

IrdkosketusedRedaktiruida